Jedro

Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Piranu med pravdnima strankama teče več pravdnih postopkov: dva za plačilo, poleg njiju pa še postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Vsi izvirajo iz že končanega izvršilnega postopka, v katerem je pristojno sodišče prodalo prej toženkino (po nasprotni strani tožnica, v nadaljevanju toženka) nepremičnino, ki jo je kupil tožnik (po nasprotni strani toženec, v nadaljevanju tožnik). Med pravdnima strankama je spor o obsegu kupljenega in pravici do uporabe.

2. Pristojno sodišče predlaga prenos pristojnosti, saj ocenjuje, da bi lahko stranke in javnost podvomili v nepristranskost sodnic. Toženka namreč že dve leti stavka pred vhodom sodišča, dnevno na poti v službo in pred njo spremlja ter nadleguje sodnice in sodno osebje, preko medijev je v javnost posredovala veliko informacij, med drugim tudi o tem, kako je sodnica A. A. povezana s kupcem nepremičnine, pozvala je k rušitvi njene hiše, jo zmerjala z rasistko in nacistko, napovedala, da ji bo na glavo padla lončnica in jo ubila, kar pri sodnicah povzroča strah in nelagodje. V predlogu I R 136/2017 opisuje dogodek z dne 6. 11. 2017, ko je toženka na poti v službo zmerjala sodnice in zaposlene.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Okoliščine, ki jih izpostavlja pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča pri strankah in javnosti ne morejo vzbuditi razumno utemeljenega dvoma v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in ne predstavljajo drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP. Niso dane "same po sebi", pač pa izvirajo iz toženkinega negativnega odnosa do sodišča oziroma do konkretnih sodnic in sodnega osebja, ki je povezano z dosedanjimi sodnimi postopki. Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.

6. Če pa so v konkretni zadevi podane okoliščine, ki presegajo običajen odnos med sodnikom in stranko postopka ter bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost posamezne sodnice, bo nepristranskost treba zagotoviti v okviru izločitve po 70. členu ZPP.

7. Vrhovno sodišče je zato predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti zavrnilo.