Jedro

Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v 10. členu določa, da se dodatna strokovna pomoč in fizična pomoč pri postopku preverjanja ustreznosti usmeritve, za kar v obravnavnem primeru gre, dodeljujeta v skladu s predpisi, ki so bili veljavni pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, kar pomeni, da toženka navedenih določb pravilnika v obravnavanem primeru sploh ne bi smela uporabiti, tudi sicer je 5. člen Pravilnika uporabila nepravilno.

Določbo druge alineje prvega odstavka 5. člena Pravilnika je potrebno razlagati tako, da se največ dve uri dodatne strokovne pomoči tedensko določi otrokom, ki imajo primanjkljaje le na posameznih področjih učenja, drugih primanjkljajev, ovir oziroma motenj pa nimajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, 3. točka odločbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Območne enote Koper, št.969-361-982/2012-27 z dne 29. 10. 2014 se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama plačati stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z uvodu navedeno odločbo odločila, da otrok tožnikov A.A. ostane usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in da z dokončnostjo te odločbe ostane vključen v Osnovno šolo ...(1. in 2. točka izreka). Z izpodbijano 3. točko je odločila, da se mu z dokončnostjo te odločbe zagotavlja 2 uri dodatne strokovne pomoči na teden, od tega se 1 ura izvaja kot svetovalna storitev, 1 ura pa za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki jo izvaja logoped. S 4. točko izreka je določila prilagoditve pripomočkov, prostora in opreme, ki se A.A. zagotovijo z dokončnostjo odločbe, s 5. točko je odločila, da ta odločba velja do spremembe ravni izobraževanja A.A., s 6. točko pa je ugotovila, da stroški postopka niso nastali. Ugotovila je še, da se z dokončnostjo te odločbe nadomesti odločba št. 969-361-982/2012-11 z dne 20. 11. 2012. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka dne 20. 11. 2012 v zadevi usmerjanja A.A. izdala odločbo št. 969-361-982/2012-11. Z njo je med drugim odločila, da se A.A. usmeri v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, da ostane z dokončnostjo odločbe vključen v Osnovno šolo ... in da se z dokončnostjo te odločbi zagotavlja dodatna strokovna pomoč v obsegu 2 ur na teden za premagovanje primanjkljajev oziroma motenj, ki jo izvaja logoped individualno izven oddelka, individualno v oddelku in v posebni skupini izven oddelka.

3. Z izpodbijano odločbo toženka preverja ustreznost usmeritve, določene z navedeno odločbo. V skladu s 23. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1) je pridobila strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki ga je posredovala tudi staršem v izjavo. Iz navedenega strokovnega mnenja je razvidno, da je otrok glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, oziroma ovire oziroma motnje po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13, v nadaljevanju Pravilnik o organizaciji) in kriterijih iz Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03 in naslednji) opredeljen kot otrok z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami in otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V strokovnem mnenju je predlagala, naj se otroku dodeli 2 uri dodatne strokovne pomoči na teden, od katerih se 1 ura izvaja kot svetovalna storitev, 1 ura pa za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki jo izvaja logoped. Toženka je navedenemu mnenju sledila.

4. Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. Po pridobljenem mnenju Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje je potrdil pravilnost odločitve upravnega organa prve stopnje. Kot razlog za drugačno izvedbo dveh ur dodatne strokovne pomoči je navedel spremembo zakonodaje. Skliceval se je na 5. člen Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/2013, v nadaljevanju Pravilnik), ki za otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja predvideva največ 2 uri dodatne strokovne pomoči tedensko.

5. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami prve stopnje podala mnenje, da A.A. še vedno potrebuje strokovno pomoč logopeda 2 uri tedensko. Ni pa naloga komisije presojanje zakonskih in podzakonskih predpisov. Menita, da je glede na takšno mnenje komisije in glede na določbe ZUOPP-1 ter Pravilnika mogoče zaključiti, da je potrebno A.A. zagotoviti najmanj 2 uri strokovne pomoči logopeda tedensko. Pri tem se sklicujeta na 4. člen ZUOPP-1, ki določa, da je eden od ciljev zakona zagotavljanje največje koristi otroka. Navajata, da je toženka napačno uporabila določbe ZUOPP-1 in Pravilnika ob upoštevanju mnenja komisije prve in druge stopnje, ki ugotavlja, da A.A. še vedno potrebuje pomoč logopeda 2 uri tedensko. Poudarjata, da je svetovalna ura namenjena zagotovitvi podpornega okolja za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami in ni namenjena neposredno otroku. Predlagata, naj sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da se A.A. zagotovi 2 uri tedensko dodatne strokovne pomoči logopeda oziroma podrejeno, da se izpodbijani odločbi odpravita. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da se ne strinja s tožnikoma, da svetovalna storitev ni neposredno v korist otroka. Podrobneje pojasnjuje naravo svetovalne storitve. Predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče uvodoma poudarja, da sta tožnika v podrejenem tožbenem zahtevku sicer predlagala odpravo izpodbijane odločbe v celoti. Glede na vsebino tožbe in primarni tožbeni zahtevek pa sodišče ugotavlja, da je za tožnika sporna le 3. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je bilo odločeno, da se A.A. z dokončnostjo odločbe zagotavljata 2 uri dodatne strokovne pomoči na teden, od katerih se ena izvaja kot svetovalna storitev, druga pa za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki jo izvaja logoped. Sodišče je zato štelo, da tožnika izpodbijata le 3. točko izreka izpodbijane odločbe.

9. V zadevi je sporna zakonitost in pravilnost odločitve v postopku preverjanja ustreznosti usmeritve, da se A.A. od 2 ur dodatne strokovne pomoči na teden 1 ura izvaja kot svetovalna storitev.

10. Izpodbijana odločitev temelji na strokovnem mnenju Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami z dne 22. 5. 2014, iz katerega izhaja ugotovitev, da A.A. še vedno potrebuje strokovno pomoč, in sicer najmanj v obsegu, kot jo je imel do sedaj (do sedaj je imel strokovno pomoč logopeda v obsegu dveh ur tedensko in ustrezne prilagoditve). Kljub temu pa je komisija, zaradi spremenjene zakonodaje, v mnenju predlagala, naj se A.A. dodeli 2 uri dodatne strokovne pomoči na teden, od katerih se 1 ura izvaja kot svetovalna storitev, 1 pa za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki jo izvaja logoped. Toženka je z izpodbijano odločbo temu mnenju v celoti sledila, odločitev pa potrdil tudi drugostopenjski upravni organ.

11. Po presoji sodišča je odločitev toženke nezakonita.

12. Odločitev toženke, potrjena z odločitvijo upravnega organa druge stopnje, temelji na stališču, da se lahko A.A., ki je otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, glede na drugo alinejo prvega odstavka 5. člena Pravilnika določi največ dve uri dodatne strokovne pomoči, od katerih mora biti glede na prvi odstavek 4. člena navedenega pravilnika vsaj ena ura svetovalnih storitev.

13. Ne samo, da navedeni pravilnik v 10. členu določa, da se dodatna strokovna pomoč in fizična pomoč pri postopku preverjanja ustreznosti usmeritve, za kar v obravnavnem primeru gre, dodeljujeta v skladu s predpisi, ki so bili veljavni pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, kar pomeni, da toženka navedenih določb pravilnika v obravnavanem primeru sploh ne bi smela uporabiti, tudi sicer je 5. člen Pravilnika uporabila nepravilno.

14. Druga alineja prvega odstavka 5. člena Pravilnika določa, da se dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev oziroma motenj lahko določi v izobraževalnem programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ štiri ure tedensko, razen za otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ dve uri. Navedeno določbo pravilnika je potrebno razlagati tako, da se največ dve uri dodatne strokovne pomoči tedensko določi otrokom, ki imajo primanjkljaje le na posameznih področjih učenja, drugih primanjkljajev, ovir oziroma motenj pa nimajo. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da A.A. nima zgolj primanjkljajev na posameznih področjih učenja, ampak ima tudi govorno-jezikovne motnje. Omejitev največ dve uri dodatne strokovne pomoči zato zanj ne velja, čeprav ni sporno, da ima tudi primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Razlaga, za kakršno se zavzema toženka, bi pripeljala do absurdnih situacij, na primer, da bi slep otrok lahko dobil dodatno strokovno pomoč štiri ure tedensko, slep otrok, ki pa bi imel še primanjkljaje na posameznih področjih učenja, pa bi dobil tedensko največ dve uri dodatne strokovne pomoči. Tretji odstavek 9. člena ZUOPP-1 pa celo določa, da niti omejitev pet ur dodatne strokovne pomoči ne velja za otroke z več motnjami iz 2. člena tega zakona. Tem se lahko določi celo do tri ure več dodatne strokovne pomoči tedensko.

15. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je navedeno odločbo v izpodbijanem delu odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo v tem obsegu vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka materialno pravo pravilno uporabiti ter ponovno odločiti obsegu in vrsti strokovne pomoči, ki bo A.A. zagotovljena tedensko. Pri tem bo morala upoštevati strokovno mnenje Komisije, iz katerega izhaja, da A.A. še naprej potrebuje strokovno pomoč, in sicer najmanj v obsegu, kot jo je imel do sedaj, kar pomeni, da mu morata biti zagotovljeni najmanj dve uri tedensko strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir in motenj, ki ju izvaja logoped.

16. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela odvetnika, se jima na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).