Jedro

Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo preživnino, ki je bila za preživljanje mladoletnih tožencev A. A., rojenega 2015 in B. B., rojenega 2008, določena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 41/2014 z dne 24. 2. 2014, v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka, znižalo tako, da je tožnik dolžan plačevati od 10. 6. 2014(1) znižano preživnino za vsakega otroka v višini 150,00 EUR mesečno, do 20. dne v mesecu za tekoči mesec, na račun zakonite zastopnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Sodišče je znižalo preživninsko obveznost tožnika, ker je ugotovilo, da so se njegovi denarni prejemki znižali za 30%, v času brezposelnosti pa je bil ta odstotek še višji, hkrati pa je še ugotovilo, da na strani tožencev ni prišlo do bistveno spremenjenih razmer, ker so preživninske potrebe otrok ostale približno v enaki višini, zakonita zastopnica pa prejema približno enako plačo. 2. Zakonita zastopnica po pooblaščenki s pritožbo izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. (2) Navaja, da je bila preživninska obveznost tožnika določena na podlagi sodne poravnave, v kateri sta tožnik in zakonita zastopnica tudi razdelila skupno premoženje. Sodišče takrat ni preverjalo, ali je določena preživnina v korist otrok. Glede na takratne dohodke staršev, sodišče ne bi smelo dopustiti sklenitve sodne poravnave z vsebino, s kakršno je bila sklenjena, saj bi tožnik moral nositi večji del bremena za preživljanje otrok. Sodišče v obrazložitvi sodbe zmotno ugotavlja, da se znižanje preživninske obveznosti presoja le glede spremenjenih okoliščin. Po mnenju pritožbe so spremenjene okoliščine lahko le osnova za ponovno presojo odmere preživnine, zato mora sodišče utemeljenost tožbenega zahtevka presojati v okviru dejanskih stroškov otrok v odnosu do tega, ali zavezanec za plačilo preživnine s svojimi zmožnostmi plačilo navedene preživnine zmore. Zmotna je ugotovitev sodišča, da tožnik ne more opravljati dodatnega dela in s tem dodatno zaslužiti, saj pri tem ne upošteva aktivno športno udejstvovanje tožnika, ki redno trenira in hodi na tekmovanja. Sodišče je nekritično presojalo prilive na bančnem računu, pri čimer ni upoštevalo, da so izjave priče pomanjkljive in protislovne. Tožba na znižanje preživnine je bila vložena 10. 6. 2014, vendar je bila vložena zoper zakonito zastopnico. Napako je tožnik popravil 21. 8. 2014. Zmotna je zato odločitev sodišča, da je tožnik dolžna plačati znižano preživnino od 10. 6. 2014. 3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da tožba iz 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(3) ni tožba, na podlagi katere bi sodišče ugotavljalo, kakšne so premoženjske potrebe na eni in premoženjske zmožnosti na drugi strani, kakor to ugotavlja ob določitvi preživnine.(4) Takšno stališče je v nasprotju s sodno prakso, iz katere izhaja, da se pravzaprav v vseh odločbah pri spremembi preživnine poudarja „dvofaznost“ postopka: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine, glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine iz 132. člena ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine, tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca.(5) Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da izguba zaposlitve in nižja mesečna plača tožnika predstavljata spremenjeni okoliščini, zato mora (bi moralo) sodišču prve stopnje znova ugotoviti, glede na spremenjene materialne zmožnosti roditeljev, kakšne so potrebe otrok, ki bi jih moralo vrednostno oceniti ter nato preživninsko obveznost razmejiti med tožnika in zakonito zastopnico. Preživninske potrebe otrok so soodvisne od (spremenjenih) preživninskih zmožnosti roditeljev, manjše kot so te zmožnosti roditeljev, manjše so možnosti zadovoljevanja preživninskih potreb otrok in obratno. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato bo moralo v novem sojenju ugotoviti dejstva, na katere je že opozorilo pritožbeno sodišče. Treba bo tudi podrobneje dokazno oceniti in obrazložiti sporna dejstva, na katera opozarja pritožba.

6. Na podlagi prvega odstavka 187. člena ZPP lahko tožnik vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Za spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. O subjektivni spremembi tožbe odloča sodišče s sklepom. Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke. Na enak način se je s spremembo tožbe strinjala zakonita zastopnica, ki je bila prvotno tožena. V takšni situaciji je bila subjektivna sprememba tožbe dopustna, toženca pa sta s tem prevzela pravdo v stanju v katerem je takrat bila, kar pomeni, da bo v primeru, če bo sodišče prve stopnje znižalo preživninsko obveznost tožniku, znižana preživninska obveznost veljala od 1. 7. 2010, kot je to zahteval tožnik v tožbi.(6)

7. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožencev se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Ko je bila vložena tožba.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (4): Povzeto iz 6. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje na strani 4. Op. št. (5): Enako pravno stališče je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v isti sestavi v sodbi P-2736/2014-IV v 8. tč. str. 3 in VSL v sklepu IV Cp 124/2017. Op. št. (6): Tožnik ni zahteval znižanja preživnine od dneva vložitve tožbe, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje v sodbi; glej 8.tč. str. 5 sodbe.