Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnik v sporu uspel v celoti.

Novejša sodna praksa ohranja večinsko stališče, da se kot potrebni stroški priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež v okrožju sodišča, oziroma da je potne stroške, ki nastanejo pooblaščencu izven okrožja sodišča (in s tem povezane stroške odsotnosti iz pisarne), mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljijo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve ali odnosom med stranko in pooblaščencem, ki jih mora stranka zatrjevati že ob priglasitvi stroškov, česar tožnik v tem sporu ni storil (niti niso takšne okoliščine razvidne iz sodnega spisa).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (točka II izreka) spremeni, tako da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 1.062,15 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku za pripravljenost na določenem kraju plačati zneske, ki so razvidni iz izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka), in da stranki sami krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2.Zoper odločitev o pravdnih stroških v navedeni sodbi (točka II izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je obrazložitev stroškovne odločitve vsebinsko prazna in protispisna. Zmotna je odločitev na podlagi pravičnosti. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni priglasila stroškov. Sprejelo je odločitev, ki odstopa od sodne prakse v istovrstnih sporih. Ni upoštevalo, da je tožnik v sporu uspel v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da mu prisodi utemeljeno priglašene stroške, oziroma ga razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je za stroškovno odločitev, ki je sicer materialnopravno zmotna, v izpodbijanem delu sodbe navedlo razloge (v 8. točki obrazložitve), tako da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana.

5.Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnik, kot pravilno opozarja v pritožbi, v sporu uspel v celoti (sodišče prve stopnje je zavrnilo zgolj neznatni del zahtevka, in sicer za plačilo zneska 0,06 EUR in plačilo obresti pred 15. 11. 2021 za mesec oktober 2021).

6.Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za plačilo razlike v plači za pripravljenost na določenem kraju. Z drugo pripravljalno vlogo je tožbo delno umaknil. Na prvem naroku za glavno obravnavo se je toženka z delnim umikom tožbe strinjala in izrecno navedla, da v zvezi z umaknjenim delom tožbe ne priglaša stroškov. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka sprejelo na naroku. O zahtevku, pri katerem je tožnik vztrajal, je odločilo s sodbo (točka I izreka), tako da mu je praktično v celoti ugodilo.

7.Glede na navedeno (toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni priglasila stroškov, tožnik pa je z zahtevkom, pri katerem je vztrajal, skoraj v celoti uspel) je toženka na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna tožniku plačati stroške, in sicer tiste, ki so bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP), po Odvetniški tarifi, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini zahtevka, s katerim je tožnik uspel. Tožnik je tako za tožbo upravičen do nagrade v višini 400 točk (v kar je že zajeta nagrada za sestanek s stranko in pregled listin), dvakrat po 300 točk za sestavo dveh pripravljalnih vlog, 400 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, kar vse skupaj z materialnimi stroški v višini 24 točk in 22 % davkom na dodano vrednost ter upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR znaša 1.042,37 EUR; poleg tega pa je upravičen še do potnih stroškov za prihod na narok za glavno obravnavo relaciji Mirna-Brežice-Mirna, v razdalji 128 km (v obe smeri), in sicer v znesku 19,78 EUR (128 km x 0,1545 EUR/km).1 Skupaj je tako tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 1.062,15 EUR. Ni pa tožnik upravičen še posebej do nagrade za pregled odločbe in končno poročilo stranki, saj ne gre za samostojno opravilo (enako kot velja za nagrado za sestanek s stranko in pregled listin), in tudi ne do potnih stroškov pooblaščenca (in s tem v zvezi stroškov odsotnosti iz pisarne zaradi poti na narok). Novejša sodna praksa ohranja večinsko stališče, da se kot potrebni stroški priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež v okrožju sodišča, oziroma da je potne stroške, ki nastanejo pooblaščencu izven okrožja sodišča (in s tem povezane stroške odsotnosti iz pisarne), mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljijo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve ali odnosom med stranko in pooblaščencem, ki jih mora stranka zatrjevati že ob priglasitvi stroškov, česar tožnik v tem sporu ni storil (niti niso takšne okoliščine razvidne iz sodnega spisa).

8.Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo, tako da je toženki naložilo plačilo stroškov v višini 1.062,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je tožnik zahteval s tožbo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je dolžna tožniku, ki je s pritožbo uspel, plačati utemeljeno priglašene stroške. Glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe (vrednost stroškovne odločitve, s katero je uspel) je upravičen do nagrade za pritožbo v višini 250 točk, kar skupaj z 2 % materialnimi stroški in 22 % davkom na dodano vrednost znaša 186,66 EUR.

-------------------------------

1Iz kraja tožnikovega prebivališča javno prevozno sredstvo ne vozi oziroma ne vozi ob primernem času, zato je upravičen do kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre mu je pritožbeno sodišče priznalo v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (19. člen v zvezi z 9. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/2, 154/3, 155, 155/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) - člen 9, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.