Jedro

ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti.

Ker se dolžniku nalaga izselitev iz prodane nepremičnine, torej nedenarna terjatev, je presoja dolžine roka prepuščena sodišču.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nepremičnino, posamezni del št. 19, v stavbi št. 358, k.o. ... (ID ...6963) izročilo kupcu: O. d.o.o., MŠ: ..., sklenilo da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica na kupca: O. d.o.o., MŠ: ..., do celote in se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (I. točka izreka), dolžniku je naložilo, da se v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa izseli iz stanovanja ter sklenilo, da je sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je navedena v točki I. izreka tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču očita, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni in je zato obremenjen s kršitvijo po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi z zatrjevanim izpostavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zapisalo, da je kupec plačal kupnino dne 11. 3. 2019, ni pa navedlo, na podlagi katerih listin oziroma evidenc je sodišče razbralo, da je kupec celotno kupnino plačal dne 11. 3. 2019, niti koliko je tega dne plačal. Poleg tega sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj je določilo 30 dnevni rok za izselitev. Zatrjuje, da ZIZ tega roka ne določa, zato dolžniku vnaprej ne more biti znano, do kdaj bo dolžan nepremičnino izprazniti in bi zato moralo sodišče navesti jasne razloge, zakaj se je odločilo prav za 30 dnevni rok in ne morebiti daljšega, saj ZIZ v 192. členu roka ne določa in sodišče navzgor pri določanju tega roka ni omejeno. Vsled neobstoja odločilnih razlogov o tem odločilnem dejstvu je dolžniku potrditvah pritožbe odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Nadalje še izpostavlja, da sodišče ni pojasnilo, zakaj se je odločilo za najnižjo izklicno ceno, to je 70 % ugotovljene tržne vrednosti. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter upnikom v povrnitev solidarno naložitev vseh dolžnikovih stroškov, vključno s stroški predmetne pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik A. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

6. ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, sicer določa 8 dnevni in 15 dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.

7. V konkretnem primeru se dolžniku nalaga izselitev iz prodane nepremičnine, torej nedenarna terjatev, kar pomeni, da je presoja dolžine roka po drugem odstavku 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepuščena sodišču. Tudi iz smiselne uporabe določbe 226. člena ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok izpolnitve obveznosti, izhaja, da sodišče oceni, kaj je primeren rok.

8. Glede na vse zgoraj obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da odločitev sodišča v navedenem delu nima ustrezne obrazložitve ter je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. S sprejeto odločitvijo namreč sodišče dolžniku nalaga nedenarno obveznost, sestavni element te obveznosti pa je rok izpolnitve. Prvostopenjska odločitev, v kateri sodišče navaja zgolj zakonsko podlago za naložitev nedenarne obveznosti, ne omogoča seznanitve strank in sodišča druge stopnje z razlogi za odločitev o določitvi 30 dnevnega roka, in tudi ne njenega preizkusa, posledično tudi ne možnosti izpodbijanja razlogov s pravnimi sredstvi. Zato je sodišče druge stopnje sklep v II. točki izreka že iz tega razloga razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo sodišče moralo odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka tako, da bo navedlo razloge za rok, v katerem je dolžniku naložilo izpraznitev poslovnega prostora. Sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve ni moglo samo odpraviti, saj bi s tem odvzelo stranki pravico do pritožbe.

9. Pritožba zoper sklep o izročitvi zadrži dolžnikovo obveznost izseliti se iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Po določbi četrtega odstavka 192. člena ZIZ namreč sodišče kupcu izroči nepremičnino šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je sodišče druge stopnje odločitev o izselitvi razveljavilo in vrnilo v nov postopek, kar preprečuje izročitev nepremičnine kupcu (četrti odstavek 192. člena ZIZ) in nastop pravnomočnosti sklepa o izročitvi tudi v ostalem delu, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi odločitev o izročitvi in vknjižbi lastninske pravice na kupca, to je I. točko izreka sklepa o izročitvi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo tudi o izročitvi nepremičnine kupcu, pri čemer bo moralo presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 192. člena ZIZ ter med drugim navesti tudi razloge za presojo o pravočasnosti plačila kupnine.1

11. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Glej sklep II Ips 632/2009 z dne 16. 12. 2009.