Jedro

Čeprav je tožena stranka v času podaje odpovedi objavila prosta delovna mesta, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, ker tožnik za prosta delovna mesta ni izpolnjeval pogojev strokovne izobrazbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke: ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga) z dne 11. 8. 2009 (1. in 2. točka izreka); vrnitev nazaj na delo, vpis delovne dobe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter obračun mesečnih bruto plač, poravnavo vseh prispevkov in davkov, ki se plačujejo od bruto plače ter plačilo pripadajočih mesečnih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da zaradi zmanjšanja naročil pri toženi stranki tožnik ni imel dela, saj je tožnik pri toženi stranki ves čas opravljal nadure, kar je potrdila tudi priča S.J., ki je izpovedala, da je bilo v prvem polletju leta 2009 več dela kot v letu 2008, to trditev pa je potrdil tudi S.L.. Od julija do oktobra 2009 je tožena stranka razpisala prosta delovna mesta, na katera bi lahko zaposlila tožnika. Za ta dela se je zahtevala enaka strokovna izobrazba kot za delovno mesto ključavničar monter, na katerem je do odpovedi delal tožnik. Tožnik poudarja, da je kot delavec v podrejenem položaju, saj pravni red dopušča izkoriščevalsko obnašanje delodajalcev do delavcev, kar bi pritožbeno sodišče pri odločanju moralo upoštevati.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Ker je izpodbijana sodba ustrezno obrazložena in vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, se pritožbeno sodišče strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa pojasnjuje naslednje: Tožena stranka je dne 11. 8. 2009 tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi ekonomskih razlogov, to je zmanjšanja naročil, prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu ključavničar monter. Dne 5. 8. 2009 je tožena stranka sprejela sklep, da se zaradi bistvenega upada naročil za mesec avgust 2009 in pričakovanega nadaljnjega upadanja naročil zmanjša število zaposlenih in je od avgusta do oktobra 2009 odpovedala pogodbo o zaposlitvi sedmim delavcem, trem ključavničarjem in dvema ključavničarjema monterjema, med katerimi je bil tudi tožnik. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dokazan utemeljen odpovedni razlog, to je poslovni razlog v skladu s 1. alineo 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami – ZDR), ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ugotovljeno je bilo, da je pri toženi stranki prišlo v letu 2009 v primerjavi z letoma 2007 in 2008 do upada prihodkov, zaradi pomanjkanja in upadanja naročil pa do zmanjšanja obsega dela. Izvedeni dokazi te ugotovitve potrjujejo, pritožbeno sodišče pa soglaša s sprejeto dokazno oceno sodišča prve stopnje. Težave pri poslovanju ekonomske narave je sodišču ustrezno pojasnil zlasti direktor tožene stranke. Tudi pritožbeno sodišče, ob upoštevanju vseh dokazov, izvedenih pred sodiščem prve stopnje, ne dvomi, da je prišlo v drugi polovici leta 2009 do zmanjšanja naročil in da so ekonomski razlogi narekovali zmanjšanje števila delavcev, ne glede na to, da so še v prvem polletju v letu 2009 delavci opravljali tudi nadurno delo, kot trdi tožnik tudi v pritožbi, sklicujoč se zlasti na izpovedi prič S.J. in S.L.. Če je bilo dela dovolj v prvi polovici leta, to še ne pomeni, da ne držijo ugotovitve o zmanjšanju naročil in posledično obsega dela v drugi polovici istega leta. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Isto pa velja za pritožbene trditve, da bi lahko tožena stranka tožniku zagotovila zaposlitev na drugem delovnem mestu, ker je objavljala prosta dela v tem času. S tem tožnik smiselno uveljavlja kršitev 3. odstavka 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in da mora delodajalec, če ta možnost obstaja, delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da možnosti za zaposlitev tožnika dejansko niso obstajale. Pri tem je upoštevalo zlasti izpoved direktorja tožene stranke, ki je izpovedal, da je tožena stranka v tem času sicer res objavila prosta delovna mesta varilca in rezkalca ter delovno mesto varilska in ključavničarska dela, vendar je zaposlila le rezkalca, drugih delovnih mest pa ni zasedla. Na navedena delovna mesta tožnika niso mogli zaposliti, ker ni izpolnjeval pogojev strokovne izobrazbe, oz. za to delo ni bil usposobljen, saj je do tedaj opravljal le enostavnejša dela.

Sodišče prve stopnje je ob dokaznem poslovnem razlogu pravilno presodilo, da je tožena stranka postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z zakonom, ter da je pri podaji odpovedi upoštevala določbe ZDR, zlasti določbe 3. odstavka 83. člena (obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ter 86. in 88. člena ZDR. Redna odpoved vsebuje navedbo odpovednega razloga in pisno obrazložitev (2. odstavek 86. člena ZDR), podana pa je bila pravočasno, v okviru prekluzivnega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR, po katerem mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, tožena stranka pa je tudi izpolnila svoje obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR in preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih, vendar teh možnosti ni bilo.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, je torej pravilna, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem v zvezi tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, ker s pritožbo ni uspela (154., 165. člen ZPP).