U-I-199/99

30. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Štajerski avto dom, d.d., Maribor, ki jo zastopa Božidar Vidmar, odvetnik v Mariboru, na seji dne 30. januarja 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica navaja, da je določba 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v očitnem neskladju s prvim odstavkom 161. člena Ustave, ki daje Ustavnemu sodišču le pravico, da zakon v celoti ali delno razveljavi, če ugotovi, da ni v skladu z Ustavo. Ustavno sodišče naj bi z ugotovitveno odločbo št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 49/98 in OdlUS VII, 124), da je Zakon o gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZGZS) v neskladju z Ustavo, omogočilo, da je v veljavi "(neustavna) dolžnost plačevanja članarine Gospodarski zbornici Slovenije." Poudarja, da je Gospodarska zbornica Slovenije zoper njo vložila predlog za izvršbo zaradi neplačevanja članarine. Po mnenju pobudnice to pomeni, da Gospodarska zbornica pobira članarino brez ustrezne zakonske podlage, zlasti, ker je enoletni rok za uskladitev ZGZS z Ustavo že potekel. Ker Ustavno sodišče ZGZS ni razveljavilo, kot to določa prvi odstavek 161. člena Ustave, naj bi bilo kršeno tudi načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Navaja še, da ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča pomenijo le "podpiranje ignorance" Državnega zbora in povzročajo neustavnost na določenih področjih družbenega življenja. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju s prvim odstavkom 153. člena Ustave, ki določa, da morajo biti zakoni v skladu z Ustavo. Predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi 48. člen ZUstS in ZGZS, za katerega je z odločbo št. U-I-290/96 že ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo.

2.Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve ter Vlada menita, da je pobuda očitno neutemeljena. Določba 48. člena ZUstS naj bi bila v skladu s funkcijo Ustavnega sodišča, kot je določena v Ustavi, in naj bi bila potrebna za celovito izvajanje njegovih temeljnih nalog. Člen 48 ZUstS naj bi Ustavnemu sodišču omogočal odločanje tudi v primeru ugotovitve, da je zakon neustaven, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja. Poudarjata, da je Vlada v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-290/96 predlog sprememb in dopolnitev ZGZS predložila v obravnavo Državnemu zboru in predlagala, naj ga obravnava po skrajšanem postopku.

B. - I.

3.Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča to pomeni, da je pravni interes podan le tedaj, če bi morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu povzročila spremembo oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Pobudnica predlaga razveljavitev 48. člena ZUstS, ki Ustavnemu sodišče daje pravno podlagi za izdajo t. i. ugotovitvenih odločb. Svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da bi Ustavno sodišče moralo ZGZS razveljaviti, kolikor v izpodbijani določbi ZUstS ne bi imelo pravne podlage za ugotovitev njegove neskladnosti z Ustavo. V primeru razveljavitve ZGZS pobudnica ne bi bila zavezana plačevati članarine, oziroma vsaj ne po preteku odložnega roka enega leta, glede na to, da zakonodajalec ni spoštoval roka za odpravo ugotovljene neskladnosti, kot ga je določilo Ustavno sodišče.

5.Na podlagi prvega odstavka 161. člena Ustave lahko Ustavno sodišče zakon (v celoti ali delno) razveljavi, kar pomeni, da lahko razveljavitev učinkuje le za naprej. ZUstS v 43. členu natančneje ureja učinke razveljavitve. Določa, da začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. V primeru morebitne razveljavitve izpodbijane določbe ZUstS bi torej razveljavitev lahko učinkovala za odločanje Ustavnega sodišča za naprej in ne bi povzročila spremembe njegovih prejšnjih odločitev, oprtih na 48. člen ZUstS.

Pobudničin pravni položaj se glede plačevanja članarine v obdobju učinkovanja ugotovitvene odločbe z morebitno razveljavitvijo izpodbijane določbe ne bi spremenil. Glede na navedeno pobudnica nima pravnega interesa za izpodbijanje 48. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 48. člena ZUstS zavrglo.

B. - II.

6.Pobudnica tudi predlaga, naj Ustavno sodišče po razveljavitvi izpodbijanega 48. člena ZUstS razveljavi ZGZS. Navaja, da Gospodarska zbornica pobira članarino brez ustrezne zakonske podlage. Ustavno sodišče je "predlog za razveljavitev ZGZS" opredelilo kot pobudo za razveljavitev ZGZS v delu, v katerem ureja plačilo članarine.

7.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-290/96 ugotovilo, da je ZGZS v neskladju z Ustavo, ker je v 20. členu prenesel pooblastilo za določanje članarine na Zbornico, ne da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka obrazložitve). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Gospodarski zbornici (Uradni list RS, št. 19/2000 - ZGZS-A) je zakonodajalec dopolnil ureditev glede določanja članarine.

Določbe, katerih razveljavitev smiselno predlaga pobudnica, torej ne morejo biti več predmet presoje. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka). Pobudnica lahko vloži novo pobudo, kolikor meni, da dopolnjena ureditev ni v skladu z Ustavo. Pri tem Ustavno sodišče pripominja, da je s sklepom št. U-I-184/00 z dne 28. 9. 2000 sprejelo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 20. člena, 20.b člena in prvega odstavka 20.c člena Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi stopnje članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 101/99 in 54/2000), izvrševanje drugega odstavka 20. člena Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije in točke 7 Sklepa o določitvi članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 pa do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić