Jedro

Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka 3 izreka sklepa, s katero je bilo upnici naloženo, da je dolžna tretjemu – Š. d.o.o. povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 750,36 EUR) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 zavrnilo predlog dolžnika M. Š. za odlog izvršbe, pod točko 2 je ugodilo ugovoru tretjega – Š. d.o.o. ter sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba na parcele št. 2517/3, 2526 in 2525/1 k.o..... in izvršbo v tem delu ustavilo, v točki 3 pa je upnici B. S. naložilo, da je dolžna tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 750,36 EUR.

Proti sklepu se, kolikor ji je bilo naloženo plačilo stroškov postopka, pritožuje upnica. Navaja, da je pred vložitvijo predloga za izvršbo na dolžnikove nepremičnine opravila poizvedbe v zemljiški knjigi in ugotovila, da je prvi dolžnik vknjižen kot lastnik parcel št. 2517/3, 2526 in 2525/1 k.o. ...Tudi ko je izdalo prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi na te nepremičnine, je očitno štelo, da je prvi dolžnik njihov lastnik, saj sicer sklepa o izvršbi ne bi izdalo. Tretji je postal lastnik teh nepremičnin šele 6.2.2008, torej po izdaji sklepa o izvršbi. Upnica ob vložitvi predloga ni mogla vedeti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tretjemu dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri navedenih nepremičninah nanj. Ob vložitvi predloga zato ni imela pravnega interesa vpogledati v zemljiškoknjižni predlog ali dobiti listine, ki so bile podlaga za vpis. Povsem možno je namreč, da bi zemljiška knjiga zemljiškoknjižni predlog zavrnila. Potem ko je zemljiškoknjižno sodišče tretjega vpisalo kot lastnika, pa je upnica takoj priznala, da so nepremičnine last tretjega in ugovoru tretjega ni nasprotovala. Meni, da je le varovala svoje pravice v postopku in da ni dala povoda za ugovor tretjega, temveč ravnala vestno in pošteno ter takoj priznala zahtevek. Zato ni tretjemu povzročila stroškov po nepotrebnem in bi svoje stroške moral nositi tretji sam.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilni predlog na nepremičnine, vpisane v vl. št. 592 k.o. N. S., je bil vložen 29.8.2007, prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, kar priznava tudi upnica sama, da je tedaj že bila vpisana plomba v zvezi s postopkom za vknjižbo pridobitve lastninske pravice na teh parcelah na družbo Š. in partnerji. Plomba je pomožni vpis, s katerim zemljiškoknjižno sodišče javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Ker po 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (v konkretnem primeru 3.10.2006) in ne šele kasneje, ko je v resnici izdalo sklep o dovolitvi vpisa. Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006, kar se je tudi dejansko zgodilo. Ker je kljub temu predlagala izvršbo na nepremičnine, v zvezi s katerimi je bilo ugovoru tretjega ugodeno in sklep o izvršbi na te nepremičnine razveljavljen, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora upnica tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka, pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka 3 izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.