Jedro

Ker je sodišče oprlo svojo odločitev, da je prav obtoženi A.B. prodal heroin, le na posredne dokaze, to je izpovedbi koordinatorjev, ki sta izpovedovala, da je tajni sodelavec poznal obtoženca in njegovega brata, ni pa zaslišalo obremenilne priče - tajnega policijskega sodelavca, je bila obtožencu kršena pravica iz točke d III. odst. 6. člena EKČP.

Izrek

1.Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe razveljavi.

2.Ob reševanju pritožb državne tožilke in obtoženca se pritožbi obtoženega B. K. ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v L. je z izpodbijano sodbo obtoženega B. K. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po členu 196/I KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let. Obtožencu je vzelo protipravno premoženjsko korist in sicer 270 evrov v tolarski protivrednosti na dan 25.7.2002. Po IV. odstavku 196. člena KZ mu je izreklo varnostni ukrep odvzema mamila in sicer 8,78 g heroina. Na podlagi člena 95/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Proti tej sodbi je državna tožilka vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP) in predlagala spremembo sodbe tako, da se obtožencu izreče zaporna kazen. Na pritožbo državne tožilke je odgovorila obtoženčeva zagovornica po uradni dolžnosti odvetnica M. C. iz L. in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo državne tožilke zavrne kot neutemeljeno.

Obtoženec ob razglasitvi sodbe dne 14.9.2004 ni bil navzoč, zato mu je sodišče v skladu z določbo III. odstavka 362. člena ZKP poslalo prepis sodbe z izrekom in pravnim poukom. Obdolženec je nato napovedal pritožbo. Sodba je bila obtožencu vročena dne 16.11.2004 z nadomestno vročitvijo. Dne 3.12.2004 pa je obtoženec priporočeno na pošti oddal pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom dne

26.12.2004 obtoženčevo pritožbo zavrglo kot prepozno. Zoper ta sklep se je obdolženec pritožil med drugim tudi z navedbo, da je prejel nepopolno sodbo, ker ni vsebovala vseh strani. V poizvedbenem postopku, ki je bil opravljen na zahtevo višjega sodišča, pa je sodišče prve stopnje obtožencu na naroku dne 4.5.2005 vročilo nov izvod sodbe in štelo, da mu pritožbeni rok 15 dni začne teči od te vročitve. Glede na to, je pritožbeno sodišče pritožbi obtoženega K. podani zoper sklep o zavrženju ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo, pritožbo zoper sodbo pa obravnavalo kot pravočasno.

Višji državni tožilec svetnik J. S. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v predlogu, podanem po II. odstavku 377. člena ZKP predlagal ugoditvi pritožbi državne tožilke.

Pritožba obtoženca je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov in sicer zaslišanja obtoženca ter izpovedbi prič B. F. in M. D. ter listinske dokumentacije ugotovilo, da je bila dne 27.7.2002 opravljena prodaja 8,78 g heroina tajnemu policijskemu sodelavcu. Tega ugotovljenega dejstva obtoženec ne izpodbija, vendar pa v pritožbi ponavlja svoj zagovor, da prodajalec tega mamila ni bil on in da sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti na izpovedbi obeh koordinatorjev policijskega delovanja, ki prodajalca mamila - torej storilca kaznivega dejanja nista videla. Nadalje pa zatrjuje, da bi moral biti glede na to, da minister za notranje zadeve ni dovolil zaslišanja tajnega sodelavca, oproščen.

Iz podatkov spisa izhaja, da so se prikriti ukrepi po 49. členu Zakona o policiji izvajali od 19.7.2002 dalje zoper brata S.K. in B. K. zaradi suma kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili in da je pristojni državni tožilec odredil uporabo ukrepa navideznega odkupa po I. odstavku 155. člena ZKP zoper oba brata K. Po opravljenem navideznem odkupu dne 25.7.2002 pa je bila šele dne 8.11.2002 opravljena hišna preiskava na naslovu P. t. 12 in pri tej preiskavi so pooblaščene uradne osebe v sobi, ki jo uporabljata oba brata K., S. K. zasegle PVC vrečko z zeleno posušeno rastino.

Ugotovljeno je bilo, da gre za 101,7 g konoplje. Ob takšnih dejstvih pa se pokaže, da je utemeljena pritožba obtoženega B. K. Sodišče je neutemeljeno oprlo svojo odločitev, da je prav on prodal mamilo (heroin), le na posredne dokaze, to je izpovedbi koordinatorjev, ki sta izpovedovala o tem, da je tajni policijski sodelavec poznal obtoženca in njegovega brata in da je povedal, da mu je mamilo prodal B. K., ki jeclja, njegov brat pa ne, in da je tajni policijski sodelavec komuniciral z B. K. na njegovo telefonsko številko. S tem, ko sodišče ni zaslišalo tajnega policijskega delavca, je poseglo v obtoženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič. S tem, ker ta dokaz ni bil izveden, je bila obtožencu kršena pravica iz točke d

III. odstavka 6. člena ZKP. Sodišče tudi ni zaslišalo obtoženčevega brata S. K., čeprav je obramba to zahtevala. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno in je zato pritožbeno sodišče pritožbi obtoženca ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče zaslišati obtoženčevega brata in pritožniku omogočiti tudi, da zasliši tajnega policijskega sodelavca tako, da bo sodišče tej priči zagotovilo anonimnost in varnost v skladu z določbo 240.a člena ZKP. Ponovno bo moralo v skladu z določbo člena 56. Zakona o policiji pozvati ministra za notranje zadeve, naj koordinatorja razreši dolžnosti varovanja tajnosti. Iz odgovora ministra z dne 22.9.2004 namreč izhaja, da minister koordinatorja tajnega delovanja ni razrešil dolžnosti varovanja tajnosti v delu, ki se nanaša na identiteto tajnega policijskega sodelavca, ker je ocenil, da bi z razkritjem identitete lahko nastala nevarnost za življenje tajnega policijskega sodelavca in njegovih sorodnikov. Z zaščitnimi ukrepi po 240.a členu ZKP je namreč moč učinkovito zagotoviti varnost teh prič. Po izvedbi tako dopolnjenega postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločiti.

Glede na takšno odločitev pritožbeno sodišče ni preizkušalo pritožbe državne tožilke.