Jedro

Pravdni postopek se pred doplačilom sodne takse sploh še ni mogel začeti, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje z delnim umikom tožbe. Šele ko bi tožeča stranka doplačala sodno takso, bi sodišče prve stopnje vročilo delni umik tožbe toženi stranki in če bi se z delnim umikom strinjala, bi lahko prišlo do delne ustavitve postopka zaradi dejanskega delnega umika tožbe skupaj s stroškovno posledico. Postopek je bil ustavljen zaradi fiktivnega umika tožbe kot posledice neplačila sodne takse, zato je sodišče prve stopnje pravilno naložilo tožeči stranki plačilo stroškov postopka tožene stranke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka.

II.Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti toženi stranki 741,91 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je k doplačilu sodne takse, ki je ostala neplačana po vštetju, pozvalo tožečo stranko s plačilnim nalogom z dne 17. 12. 2025, v katerem ji je določilo 15-dnevni rok za plačilo. Tožeča stranka ni doplačala sodne takse v roku, ki ga je v nalogu določilo sodišče. Pri odmeri stroškov je upoštevalo potrebne stroške, ZST- in Odvetniško tarifo.

2.Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je odločitev nepravilna, ker sodišče ni upoštevalo dejanskega poteka postopka in razlogov za delni umik tožbe. Tožena stranka je med postopkom izpolnila del zahtevka 25.000,00 EUR, zaradi česar je tožeča stranka umaknila ta del zahtevka. Delni umik z dne 24. 12. 2025 je bil neposredna posledica izpolnitve, zato bi moral biti ta del stroškovnega razmerja presojan po pravilih o stroških v primeru izpolnitve zahtevka. Preostanek zahtevka je bil umaknjen zaradi neplačane sodne takse, zato bi stroške v tem delu nosila tožeča stranka. Takšno razumevanje delnega umika je skladno s stališčem VSL I Cpg 428/2024. Sodišče ne sme obravnavati celotnega umika kot enotnega, temveč mora ločiti med delom, ki je bil umaknjen zaradi izpolnitve in delom, ki je bil umaknjen iz drugih razlogov.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da ni moč šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka, saj slednjega tožena stranka ni v celoti izpolnila. Tožeča stranka zato pred iztekom roka za plačilo sodne takse za tožbo ni pravno pravilno (delno) umaknila tožbe oziroma sodišče še ni sprejelo sklepa o delnem umiku tožbe in novi vrednosti spornega predmeta, kot tudi ni delnega umika pošiljalo v izjavo toženi stranki. Ker je tožeča stranka z neplačilom sodne takse povzročila pravno posledico po 105.a členu ZPP, tudi odgovarja za stroškovno posledico, ker v trenutku nastopa pravne posledice po 105.a členu ZPP tožbeni zahtevek ni bil izpolnjen, kot tudi sodišče še ni odločilo o delnem umiku tožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izvršilno sodišče na ugovor tožene stranke razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 22. 10. 2025 ter nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, da je tožečo stranko pozvalo k doplačilu sodne takse, ki je ostala neplačana po vštetju, s plačilnim nalogom z dne 17. 12. 2025, v katerem je določilo 15-dnevni rok za plačilo, da tožeča stranka ni doplačala sodne takse v roku (1. do 3. točka obrazložitve sklepa).

6.Tožeča stranka se sklicuje na delni umik tožbe z dne 24. 12. 2025. Z njim je izrazila interes za vodenje pravdnega postopka glede neplačanega dela obveznosti, vendar se je temu odrekla z neplačilom sodne takse. Pravdni postopek se pred doplačilom sodne takse sploh še ni mogel začeti, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje z delnim umikom tožbe. Šele ko bi tožeča stranka doplačala sodno takso, bi sodišče prve stopnje vročilo delni umik tožbe toženi stranki in če bi se z delnim umikom strinjala, bi lahko prišlo do delne ustavitve postopka zaradi dejanskega delnega umika tožbe skupaj s stroškovno posledico. Postopek je bil ustavljen zaradi fiktivnega umika tožbe kot posledice neplačila sodne takse, zato je sodišče prve stopnje pravilno naložilo tožeči stranki plačilo stroškov postopka tožene stranke.1 Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je bil delni umik z dne 24. 12. 2025 posledica izpolnitve in da mora sodišče ločiti med delom, ki je bil umaknjen zaradi izpolnitve in delom, ki je bil umaknjen iz drugih razlogov (neplačilo sodne takse), saj je tožeča stranka z neplačilom sodne takse preprečila odločanje o delnem umiku tožbe. Stališče sodne prakse VSL I Cpg 428/2024 se ne nanaša na primerljivo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prvi odstavek 158. člena ZPP (4. točka obrazložitve sklepa). Odmerjene višine stroškov tožeča stranka obrazloženo ne izpodbija.

7.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

8.ožena stranka se je ubranila pritožbe, njeni stroški so bili potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ji je priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 250 točk po 1. točki tarifne številke 22 OT (ne v presežku do zahtevanih 1125 točk, ker vrednost spornega predmeta ni vtoževani znesek, temveč pravdni stroški), administrativne stroške 2 % oziroma 5 točk (ne v presežku do zahtevanih 20 točk), DDV. Ni priznalo nagrade za posvet s stranko in pregled sodbe, ker je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Prav tako ni priznalo pričnin, izvedenin in sodne takse, ker plačilo ni izkazano. Skupaj znašajo pritožbeni stroški tožene stranke 186,66 EUR.