Jedro

Če učitelj ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki ne vsebuje nobenih pogojev, izpolnjuje pogoje za zaposlitev na takem učiteljskem mestu, je treba to upoštevati kot ustrezno izobrazbo tudi ob presojanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 11.1.2006, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1. točka izreka); ter zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za napredovanje v naziv mentorica. Svojo odločitev je oprla na 92. in 96. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB3, Uradni list RS, št. 115/03), Odredbo o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazij (Uradni list RS, št. 14/99 - v nadaljevanju Odredba 14/99), 6. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv (Uradni list RS, št. 54/02, v nadaljevanju Pravilnik 54/02), 7. člen Odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splošnih izobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 60/99, v nadaljevanju Odredba 60/99) ter 2. člen Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazij (Uradni list RS, št. 74/02 - v nadaljevanju Pravilnik 74/02). Ugotovila je namreč, da tožnica ni končala enopredmetnega študijskega programa iz matematike in ni pridobila strokovnega naslova profesor računalništva z matematiko, ampak je diplomirala iz študijskega programa računalništva z matematiko. Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za poučevanje matematike v srednji šoli, je na podlagi Pravilnika 54/02 predlog za napredovanje zavrnila.

Prvostopno sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo. Iz izpodbijane odločbe, kar potrjujejo tudi listine v upravnem spisu, je kot nesporno ugotovilo, da je tožnica kot učiteljica matematike na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 1.1.1999 za nedoločen čas zaposlena v Šolskem centru ... na delovnem mestu učiteljica matematike v ekonomski šoli, v programih ekonomski tehnik, ekonomski tehnik - PTI in na ekonomski gimnaziji, da je pri toženi stranki dne 2.12.1999 opravila strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja; da je končala visokošolski študij računalništva z matematiko ter pridobila visokošolsko izobrazbo in strokovni naslov profesorica računalništva z matematiko (diploma z dne 5.5.1998, ki jo je izdala Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta). Sporno je, ali izpolnjuje izobrazbene pogoje iz 2. člena Pravilnika 54/02, ki določa, da lahko ob izpolnitvi posebnih pogojev iz tega pravilnika v posamezni naziv napreduje delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce, sicer pa ne more napredovati. Ugotovilo je, da je v času, ko je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, torej s 1.1.1999, veljal ZOFVI, ki je določal, da morajo imeti učitelji splošno izobraževalnih in strokovno-tehničnih predmetov visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo, v določbi 100. člena pa je isti zakon določil, da se pedagoško-andragoško izobrazbo pridobi, kdor opravi vse obveznosti v visokošolskem študijskem programu, po katerem se pridobi strokovni naziv profesor. Glede na to pravno podlago ter dejansko stanje zadeve, je po presoji prvostopnega sodišča ob začetku zaposlitve izpolnjevala zahtevane izobrazbene pogoje, določene v Sklepu o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce-laborante v programih srednjih in strokovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 in 68/95, v nadaljevanju Sklep 42/95). Ta je v 1. točki 1. odstavka 1. člena določal temeljni izobrazbeni pogoj za učitelja matematike, to je dokončanje programa visokošolske izobrazbe in pridobitev strokovnega naslova profesor ali diplomirani inženir, med drugim tudi naslova profesor računalništva z matematiko. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja matematike ne vsebuje pogoja, da bi morala tožnica v določenem času opraviti strokovni izpit, kar pomeni, da je tožnica ob zaposlitvi dejansko izpolnjevala izobrazbeni pogoj, zato je bil njen predlog za napredovanje neutemeljeno zavrnjen, na podlagi pogoja, določenega v Odredbi 14/99, ki v času začetka tožničine zaposlitve ni veljala.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicuje se na določbe 92., 96. in 97. člena ZOFVI, po katerih morajo učitelji splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v poklicni oziroma strokovni šoli ter v gimnaziji imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo ter na 7. člen Pravilnika 60/99 oziroma 4. člen Pravilnika 74/02. Ta Pravilnik in Odredba 14/99 še omogočata, da v primeru, če učiteljev s predpisano izobrazbo ni, lahko matematiko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program matematika in ima ustrezno dopolnilno znanje. Na podlagi dokazil, ki jih je tožnica priložila k predlogu za napredovanje v naziv, je bilo ugotovljeno, da je tožnica končala univerzitetni študij programa računalništvo z matematiko in ne enopredmetni oziroma dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike. Ker je 2.12.1999 opravila strokovni izpit, bi šele takrat izpolnila vse formalne pogoje za zasedbo delovnega mesta strokovnega delavca in sklenila veljavno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev delovnega razmerja pred tem datumom pa ne more biti osnova za nadaljnje pridobivanje pravic iz delovnega razmerja, ker je strokovni izpit opravila po tem, ko je prenehal veljati Sklep 42/95 in je veljala Odredba 14/99. Če pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, da mora opraviti strokovni izpit, to ni razlog za to, da bi se štelo, da tega pogoja ni imela, saj je tak pogoj predpisan že z ZOFVI. Zato meni, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje; zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Na pritožbo je tožnica odgovorila. Meni, da pritožba ni utemeljena. Pojasnjuje, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena Pravilnika 54/02 in opozarja na prehodno določbo 8. člena Pravilnika 74/92. Prav tako se sklicuje na 7. točko 7. člena in 10. člena Odredbe 60/99. Sklicuje se tudi na 2. točko 4. člena in 6. člen Odredbe 14/99 ter na Sklep 42/95, ki je veljal, ko se je zaposlila na omenjeni šoli. Meni, da še vedno izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta tako glede stopnje kot tudi smeri izobrazbe. Meni, da je napačno in protizakonito ponovno presojati ustreznost stopnje in smeri izobrazbe strokovnega delavca, za kar je delodajalec ob zaposlitvi v skladu s tedaj veljavnimi predpisi ugotovil, da je ustrezna. Za presojo, ali delavec izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv, ne more biti merodajen dan, ko je tožnica opravila strokovni izpit, če je delodajalec že pred tem ugotovil, da izpolnjuje vse kadrovske pogoje, prav tako pa tožena stranka ni nasprotovala dejstvu, da se je tožnica prijavila in uspešno opravila strokovni izpit 2.12.1999. S strani državnega izpitnega centra je bila imenovana za zunanjega ocenjevalca za predmet matematika, in sicer za nedoločen čas. Prav tako ji je tožena stranka v drugih podobnih primerih odobrila napredovanje v višji naziv. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti zavrne pritožbo in potrdi sodbo prvostopnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica dne 1.1.1999 sklenila z Javnim šolskim centrom ..., iz katere je razvidno, da je sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, brez pogoja, da mora uspešno opraviti strokovni izpit in da bo šele tedaj sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, tudi pritožbeno sodišče meni, da v postopku odločanja o napredovanju ni mogoče zatrjevati, da glede na predpise, uveljavljene po sklenitvi te pogodbe, tožnica ob sklenitvi te pogodbe ni izpolnjevala pogoj glede strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za zasedbo delovnega mesta učitelj matematike. Ob sklenitvi pogodbe je namreč tožnica izpolnjevala izobrazbene pogoje, saj je tedaj veljal Sklep 42/95. Ta pa je v 1. točki 1. člena določal, da temeljne izobrazbene pogoje za učitelja matematike v štiriletnih programih tehničnih in drugih strokovnih šol ter gimnazijah izpolnjuje oseba, ki je končala program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobila katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomirani inženir: matematike, matematike s fiziko, fizike z matematiko, računalništva z matematiko. Ta pogoj pa je tožnica izpolnjevala, saj je iz njene diplome, ki jo je 5.5.1998 izdala Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru razvidno, da je s to diplomo pridobila naziv profesorica računalništva z matematiko.

Na drugačno odločitev v tej stvari ne more vplivati sicer jasna zakonska obveznost za vse pedagoške delavce, da morajo opraviti strokovni izpit, saj obravnavana pogodba z dne 1.1.1999 tega pogoja ne zajema in je sklenjena za nedoločen čas. Ta z zakonom predpisani strokovni izpit pa je tožnica uspešno opravila 2.12.1999. Ker pogodba z dne 1.1.1999, sklenjena med tožnico in Javnim šolskim centrom ... obstoja in v upravnih spisih ni podatka o tem, da bi jo kdo izpodbijal, jo je treba tudi po presoji pritožbenega sodišča pri odločanju v tej zadevi upoštevati. To pa pomeni, da glede na to pogodbo v postopku odločanja o tožničinem napredovanju ni mogoče šteti, da tožnica ob sklenitvi te pogodbe, torej ob sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu učiteljice matematike, ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, predpisanega s takrat veljavnim Sklepom 42/95. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.