Jedro

Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To morajo storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, na poznejših narokih za glavno obravnavo pa le, če novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku

1.266.820,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2002 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 382.937,00 SIT.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik ter v pritožbi navaja, da je prvo sodišče oprlo svojo odločitev na stališče, da bi tožniku lahko spodrsnilo le zaradi mokrih tal, vendar tega kot vzrok za nastanek škode naj ne bi bilo mogoče upoštevati, ker naj bi šlo za novoto v postopku. Tožnik je že pred prvim narokom glavne obravnave v svoji prvi pripravljalni vlogi navedel, da mu je spodrsnilo na drsljivih betonskih tleh. Na prvem naroku za glavno obravnavo (to je dne 31.5.2001) pa je tožnik izpovedal, da mu je spodrsnilo, tla pa so bila spolzka oziroma drseča, ker se je v telovadnici nabirala vlaga, ko se je zbralo več ljudi, ki so se potili. Bistvena okoliščina, da so bila tla spolzka - drsljiva, je bila s strani tožnika zatrjevana že od začetka postopka. Prvo sodišče je v obrazložitvi sodbe napačno povzelo vsebino tožnikovih procesnih dejanj in je v posledici tega nepravilno uporabilo določilo 2. odstavka

286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Tudi zaslišane priče, ki jih je tožnik predlagal pred prvo glavno obravnavo, so izpovedale, da se je v telovadnici pojavljala vlaga, vsled katere so bila tla spolzka oziroma drsljiva.

Glede vzroka vlage se priče (razen R.P.) niso izjasnile, tožnik pa je prisotnost vlage pripisal kondenzu, kot posledici prisotnosti več ljudi, ki so se potili. Za konkretno zadevo razhajanje v izpovedbah glede vzroka vlage ni bistvenega pomena, pomembna je ugotovitev, da so bila tla v času nezgode spolzka - drsljiva in da je v takih okoliščinah igranje nogometa nevarna dejavnost. Tožnik se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka. Tožnik sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka tožnikove pritožbene navedbe ter sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov ugotavlja, da je prvo sodišče na podlagi tožnikovih navedb v tožbi (in pripravljalnih spisih) in na podlagi izvedenih dokazov ter njihove ocene pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na tej podlagi tudi pravilno odločilo o tožbenem zahtevku. Le-tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zavrnilo iz razloga, ker tožnik ni dokazal, da vzrok njegove poškodbe izvira iz toženkine odgovornostne sfere. Iz prvostopne dokazne ocene izhaja, da bi tožniku lahko spodrsnilo le, če bi bila tla v telovadnici spolzka zaradi mokrote. Tega dejstva kot vzroka padca pa tožnik niti v tožbi z dne 7.6.1999 niti v prvi pripravljalni vlogi z dne 13.4.2001 ni zatrjeval, pač pa je šele po glavni obravnavi dne 31.5.2001, na kateri so bile zaslišane priče (in tudi sam), v drugi pripravljalni vlogi z dne 31.8.2001 začel navajati kot vzrok drsljivost tal vlažnost oziroma mokroto tal kot posledico kondenza oziroma dotrajanosti strehe, ki je na določenih mestih prepuščala vlago ter v tej pripravljalni vlogi priznava, da je bil ta razlog drsljivosti tal pojasnjen po zaslišanju prič na obravnavi dne 31.5.2001. Tožnik torej v svoji trditveni podlagi ni navajal mokrote oziroma vlažnosti kot vzrok drsljivosti tal, takih trditev tudi ni podal na prvem naroku za glavno obravnavo dne 19.4.2001, niti na drugem naroku za glavno obravnavo dne 31.5.2001, na kateri je šele zaslišan kot stranka izpovedal, da mu je pri doskoku spodrsnilo ter da so bila tla spolzka. Tožnik pa bi moral v skladu z 286. členom ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in dokaze, potrebna za utemeljitev in ugotovitev njegovih navedb. Tožnik pa niti v postopku pred prvim sodiščem in tudi ne v pritožbi ne navaja, da dejstva, da naj bi bila tla v telovadnici mokra, ni mogel brez svoje krivde navesti pravočasno. Pravilno je torej prvostopno gledanje, ko je tožnikovo navedbo kot vzrok za spolskost tal - mokroto, le-to štelo kot novoto, ki je ni smelo upoštevati zaradi vezanosti na trditveno podlago in zaradi prekluzije pri navajanju novot. Pritožba zato neutemeljeno očita prvemu sodišču kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka

286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti je pravnorelevantni vzrok škode, posamezna dejstva o zvezi med škodo in ravnanjem - vzročni zvezi - so dejanska vprašanja, ki jih mora navajati in zatrjevati oškodovanec. Tožnik v tej smeri ni pravočasno podal takih trditev. Sicer pa, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, niti ni zanesljivih dokazov o tem, da je tožniku spodrsnilo iz razloga, ker naj bi bila tla v telovadnici spolzka zaradi mokrote.

Pritožba tudi neutemeljeno izpodbija odločitev o stroških pravdnega postopka. Le-ta temelji na določbi 1. odstavka

154. člena ZPP. Sama odmera stroškov postopka tožene stranke pa je razvidna iz njenega stroškovnika, na katerega se prvo sodišče utemeljeno sklicuje. Tožnik bi lahko vpogledal v stroškovnik tožene stranke in kolikor bi ugotovil nepravilno odmero stroškov postopka, bi lahko to konkretiziral v pritožbenih navedbah. V tej zvezi pa pritožba ne navaja nobenih dejstvih o morebitni nepravilni odmeri stroškov postopka.

Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je zato na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki morata sami kriti stroške pritožbenega postopka glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. člena ZPP), tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k boljši razjasnitvi stvari in zato za tak odgovor ni upravičena do povračila stroškov (1. odstavek 155. člena ZPP).