Jedro

V zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 1. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, št. 21/2012-(1/2009) z dne 13. 4. 2012, s katerim je bila v ponovnem postopku po sodbi prvostopenjskega sodišča I U 638/2010 z dne 21. 2. 2012 zaradi vsebinske neustreznosti zavrnjena vloga tožeče stranke za sofinanciranje v zvezi z Javnim razpisom za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin (št. I) z naslovom „Trajnostno oblikovanje/300zelenih.si“ (v nadaljevanju Javni razpis). Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke z odločbo, št. 4301-5/2009-783 z dne 15. 5. 2012, kot neutemeljeno zavrnila (1. točka izreka odločbe) in odločila, da stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri razvojno tehnoloških projektov podjetij, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah, na primer X Ips 143/2010 z dne 19. 5. 2011, X Ips 468/2011 z dne 4. 4. 2012 in X Ips 273/2012 z dne 13. 9. 2012. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

7. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).