Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
I. Pritožba se zavrne in se sklep o stroških sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ne obstaja zavarovana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 28.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da ne obstaja ločitvena pravica tožene stranke na nepremičnini - zemljiški parceli 36/1, k.o. X, v lasti tožeče stranke do celote ter da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je nato naložilo, da v roku 15 dni toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 797,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve sodbe, do plačila (II. točka izreka).
2. Zoper stroškovno odločitev (II. točko izreka) se iz zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevno vrne v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov v smislu četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), saj tožena stranka ni bila dolžna prijaviti terjatve in ni zakrivila pravdnih stroškov. Hipoteko, ki je bila v korist tožene stranke vknjižena na nepremičnini tožeče stranke (ter s tem ločitveno pravico) in z njo zavarovano terjatev, je v osnovni seznam preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic na podlagi drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP vključil stečajni upravitelj. Sodišče prve stopnje je menilo, da bi stečajni upravitelj, ki je navedeno terjatev in ločitveno pravico prerekal, ker iz poslovne dokumentacije tožeče stranke ni izhajala nobena denarna terjatev, za preizkus terjatve lahko z dopisom ali klicem opravil poizvedbe pri toženi stranki glede pridobitve posameznih listin, v kolikor jih pri stečajnemu dolžniku ni bilo mogoče najti. Svojo odločitev je oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP.
6. Tožeča stranka v pritožbi nasprotuje takšni odločitvi in zavzema stališče, da bi tožena stranka morala v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZFPPIPP nositi vse pravdne stroške, ker je dokazila o obstoju in višini terjatve in ločitvene pravice predložila šele v odgovoru na pritožbo. Ta člen določa, da v kolikor prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov ali če ji niso priloženi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je ta iz tega razloga prerekana.
7. Tudi po presoji pritožbenega primera v konkretnem primeru ni uporabljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki.1 Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
8. Pritožnica prav tako ne more uspeti z nadaljnjim pritožbenim naziranjem, da bi po tej razlagi stečajni upravitelj moral v vseh primerih, ko ugotovi, da je prijava terjatve kakšnega upnika nepopolna, upnike moral dodatno pozivati k dopolnitvi, kar bi bilo v nasprotju z določilom 60. člena ZFPPIPP, ki določa pravne posledice nepopolne prijave. Pritožnica glede vsebine prijave terjatve namreč napačno enači položaj upnika terjatve, zavarovane z vknjiženo hipoteko, ki jo mora v seznam preizkušenih terjatev (kljub upnikovi morebitni pasivnosti) vključiti že stečajni upravitelj (na podlagi 298.a člena ZFPPIPP), z ostalimi upniki, ki so svojo terjatev sicer dolžni prijaviti v stečajnem postopku (prim. prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP). Slednji so namreč v skladu s prvim odstavkom 60. člena ZFPPIPP dolžni opisati dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njihovega zahtevka, in o teh dejstvih predložiti dokaze, zato da s tem omogočijo upravitelju, da se o prijavljeni terjatvi lahko pravilno izreče. V nasprotnem primeru morajo nositi stroške nadaljnjega sodnega postopka, saj je ta posledica opustitve njihove dolžnosti, da stečajnemu upravitelju zagotovijo potrebne podatke o obstoju in višini terjatve. Tožena stranka pa tega v konkretnem primeru ni bila zavezana storiti, zato nepopolnost njene prijave terjatve in ločitvene pravice ne more biti podvržena sankciji po četrtem odstavku 60. člena ZFPPIPP, pač pa mora stečajni upravitelj stroškovno posledico predmetnega spora tako pripisati svoji pasivnosti pri pridobivanju zadostnih informacij o obstoju upoštevane terjatve in ločitvene pravice.
9. Pritožbeno uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ker niso podane niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
1 Primerjaj tudi VSM sklep Cpg 18/2018 z dne 25. 1. 2018.