Jedro

Obvestilo iz drugega odstavka 21. člena ZKZ ima zgolj značaj seznanitve udeležencev postopka o tem, kdo je sprejel ponudbo, in ali je bil sprejem ponudbe s strani posameznega sprejemnika ponudbe pravočasen.

Postopek odobritve pravnega posla pa se začne (šele) z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. V kolikor se vložnik te vloge s stališčem upravne enote, da je ponudbo sprejel prepozno, ne strinja, lahko to uveljavlja v pravnem sredstvu zoper odločitev upravne enote, s katero bo slednja negativno odločila o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Kočevje (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla zahtevo tožnikov za izdajo novega obvestila o končanem postopku ponudbe št. 330-561/2016/6 na podlagi novih dejstev in dokazov (1. točka izreka). Ugotovila je še, da stroškov postopka ni bilo (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bilo v zadevi postopka ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča 21. 11. 2016 izdano obvestilo, s katerim je bilo ugotovljeno, da sta se na ponudbo za nakup tam navedenih parcel v k.o. ... prodajalca družbe A. d. o. o. v zakonsko predpisanem roku javila B.B. in C.C. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu). Ugotovljeno je bilo, da sta se na ponudbo odzvala tudi tožnika, vendar prepozno, torej izven zakonsko predpisanega roka. Tožnika sta vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil pravnomočno zavrnjen, in predlog za popravo obvestila z dne 21. 11. 2016, saj naj bi prvostopenjski organ napačno ugotovil dejansko stanje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana prepozno. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je bilo glede na navedeno z obvestilom o zadevi že pravnomočno odločeno, kar je razlog za zavrženje zahteve. Poleg tega v zadevi ni ugotovljenih nobenih dejstev in dokazov, ki bi terjali drugačno odločitev. Z zavrženjem kazenske ovadbe je bilo res ugotovljeno, da tožeči stranki v zvezi z oddajo priporočenega pisma z izjavo o sprejemu ponudbe nista storili nič nezakonitega, vendar ni bilo ugotovljeno, da je bilo oddano pravočasno, kot napačno navajata stranki.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje prvostopenjskemu organu, da tožnika z zavrženjem kazenske ovadbe nista izkazala, da sta izjavo o sprejemu ponudbe podala pravočasno, temveč nasprotno, da sta jo oddala 24. 11. 2016, torej prepozno. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega organa, da za izdajo novega obvestila ni podlage. Menita, da predloga tožečih strank tudi ni mogoče šteti kot predlog za obnovo postopka, saj je obnova postopka možna le, če je postopek končan z odločbo.

4. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi in pripravljalni vlogi med drugim navajata razloge, zakaj menita, da je napačna ugotovitev toženke, da sta pošiljko oddala prepozno. Ne strinjata se s stališčem drugostopenjskega organa glede nemožnosti predlagati obnovo v predmetnem postopku. Menita, da obvestilo, izdano na podlagi 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), predstavlja odločitev upravnega organa, ki jo sprejme po pogojih materialnega zakona. Sam dejanski naziv listine ni pomemben. Dejstvo je, da je to listina, kot jo to določa 169. člen ZUP, ki jo v predpisani obliki izda državni organ. Meni, da so v obravnavanem postopku podani pogoji za obnovo postopka po 4. točki 260. člena ZUP in da je izpodbijana „odločba“ nezakonita, nepravilna in v nasprotju z Ustavo in ZUP ter krati njune osnovne pravice sodelovati v postopku in pravnem prometu. Zato sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep zgolj odpravi oz. podrejeno, naj ga odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka C.C. pa v odgovoru na tožbo navaja, da je bila predmetna pošiljka oddana 24. 11. 2016, kar pomeni, da je bila oddana po izteku zakonskega roka, kar je razvidno tako iz potrdila Pošte Slovenije, kot tudi iz vsebine kazenske ovadbe v predmetni zadevi. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa med drugim opozarja na škodo, ki mu nastaja zaradi ravnanj družbe A. d. o. o. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi je izpodbijana odločitev o zavrženju zahteve tožnikov za izdajo novega obvestila o končanem postopku ponudbe št. 330-561/2016/6. 8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v njej.

9. Sodišče je zato na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo, samo pa nadomestilo razloge, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu z razlogi, ki so po presoji sodišča za odločitev pravilni.

10. Kot rečeno, je toženka izdala izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ zahtevo s sklepom v predhodnem preizkusu zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ugotovila je, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, v zadevi pa ni ugotovljenih nobenih novih dejstev ali dokazov, saj iz zavrženja kazenske ovadbe ni razvidno, da bi bilo dejstvo, da sta tožnika prepozno sprejela ponudbo, napačno ugotovljeno.

11. Po presoji sodišča pa bi morala toženka zahtevo zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj stvar (izdaja obvestila), na katero se nanaša vloga, ni upravna zadeva.

12. Po prvem odstavku 2. člena ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Po drugem odstavku navedene določbe se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

13. Tožnika sta z zahtevo z dne 24. 8. 2018 zahtevala izdajo (novega) obvestila, izdanega na podlagi drugega odstavka 21. člena ZKZ. Z navedenim obvestilom upravna enota v postopku prodaje kmetijskih zemljišč po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

14. Že iz besedila citirane določbe izhaja, da ima obvestilo iz drugega odstavka 21. člena ZKZ zgolj značaj seznanitve udeležencev postopka o tem, kdo je sprejel ponudbo, in ali je bil sprejem ponudbe s strani posameznega sprejemnika ponudbe pravočasen. Zato z izdajo obvestila ne gre še za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, prav tako pa tudi ni s predpisom določeno, da upravna enota v navedeni stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, oziroma to zaradi varstva javnega interesa ne izhaja iz narave stvari.

15. Gre za z zakonom predpisano dejanje upravne enote, ki ga je ta dolžna opraviti, preden se upravni postopek sploh začne. Postopek odobritve pravnega posla pa se začne (šele)z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. V kolikor se vložnik te vloge s stališčem upravne enote, da je ponudbo sprejel prepozno, ne strinja, lahko to uveljavlja v pravnem sredstvu zoper odločitev upravne enote, s katero bo slednja negativno odločila o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla. Iz vpisnika naslovnega sodišča izhaja, da sta tožnika zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njuna vloga za odobritev pravnega posla (ker nista pravočasno sprejela ponudbe), vložila tožbo, torej sta imela možnost pred sodiščem sodno oporekati ugotovitvi upravne enote, da sta izjavo o sprejemu ponudbe podala prepozno. Če menita, da obstajajo razlogi za obnovo postopka, pa bi morala predlagati obnovo navedenega postopka, ne pa obnovo postopka izdaje obvestila.

16. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnika, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.