Jedro

Prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, ker je upnik predlog za izvršbo le delno umaknil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 21.9.1999 spremeni tako, da se sklep o izvršbi, opr. št. In 98/00720 z dne 18.3.1999 razveljavi in postopek ustavi le v delu, s katerim je dovoljena izvršba za izterjavo denarne terjatve upnika (zneska 70.187,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.5.1998 dalje do plačila) in v delu, s katerim so stroški upnika odmerjeni na 18.614,00 SIT.

Ugovor dolžnice zoper še veljavni del sklepa o izvršbi, opr.

št. In 98/00720 z dne 18.3.1999 se zavrne.

Dolžnica mora upniku povrniti pritožbene stroške 18.480,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 18.3.1999 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo za uveljavitev upnikove nedenarne in denarne terjatve. Stroške upnika je odmerilo na 18.614,00 SIT.

Zoper sklep o izvršbi je dolžnica vložila ugovor. Njegove navedbe bo pritožbeno sodišče povzelo, ko bo presojalo njegovo utemeljenost. Po dopisu upnika z dne 19.7.1999 je sodišče prve stopnje dne 21.9.1999 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo.

Zoper ta sklep je upnik vložil pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi z dne 18.3.1999 v delu, ki se nanaša na dosego dejanj, ostane v veljavi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, da je upnik umaknil izvršbo le v delu, ki se nanaša na izterjavo denarne terjatve oziroma pravdnih stroškov. Upnik ni leta vodil motenjske pravde zato, da zopet nima vstopa v hišo. Pritožba upnika je v celoti utemeljena, ugovor dolžnice pa ni utemeljen.

Upnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da z dopisom z dne 19.7.1999 ni v celoti umaknil predloga za izvršbo. Čeprav je upnik v dopisu, ki ga je sam naslovil z "odstop od terjatev", uporabil množino in da izraz terjatev po 1. točki 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) označuje tudi pravico upnika do storitve, natančno branje vloge upnika pokaže, da je upnik v resnici umaknil predlog za izvršbo le v delu, ki se nanaša na izterjavo denarne terjatve. Pritožbeno sodišče je v okviru pritožbenega predloga izpodbijani sklep spremenilo tako, da je razveljavitev sklepa o izvršbi omejilo le na denarno terjatev upnika. Sklep o izvršbi torej v delu, ki se nanaša na dosego dejanja, zamenjavo ključavnice, torej ostane v veljavi. Razveljavljen je tudi tisti del sklepa o izvršbi, s katerim so stroški upnika odmerjeni na 18.614,00 SIT, ker upnik s pritožbo izpodbija le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, ki se nanaša na dosego dejanja. Sklep o izvršbi ostane torej v veljavi v delu, s katerim je dovoljena predlagana izvršba zaradi dosege dejanja in dolžnici naloženo, da v 8-dnevnem roku vzpostavi posestno stanje kot pred motitvenim dejanjem, ki je bilo ugotovljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28.5.1998, zamenja ključavnico na vhodnih vratih in prizidku ter upniku omogoči vstop v stanovanje v hiši in prizidku. Če dolžnica terjatve ne bo izpolnila, pa je za opravo potrebnega dejanja pooblaščen upnik.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče z delno ugoditvijo pritožbi vzpostavilo delno veljavnost sklepa o izvršbi, je moralo odločiti še o utemeljenosti ugovora dolžnice zoper še veljavni sklep o izvršbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega pravno-pomembnega dejstva, ki bi mogel izvršbo preprečiti in ki so navedeni v določbi 55. člena ZIZ kot razlogi za ugovor. V izvršilnem postopku ni več mogoče navajati razlogov zoper pravilnost odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovoru navajanega dejstva, da upnik živi v garsonjeri, ki je skupna last obeh strank in da je dolžnici grozil z orožjem. Prav nobene podlage tudi nima sodišče, da bi upoštevalo ugovorno navedbo dolžnice in upnika napotilo na tožbo za razdelitev skupnega premoženja.

Dolžnica tudi nima prav, da po razvezi zakonske zveze ni mogoče zahtevati od zakoncev, da živijo v istem stanovanju.

Sodna odločba dolžnici nalaga, da zamenja ključavnico na vhodnih vratih hiše in prizidka. Izvršilni postopek pa je bil sprožen prav zato, ker dolžnica ni izpolnila obveznosti, ki jo vsebuje izvršilni naslov. Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da ugovor dolžnice zoper še veljavni sklep o izvršbi ni utemeljen in ga je zato kot takšnega zavrnilo (2. odst. 53. in 2. odst. 54. člena ZIZ).

Posledica odločitve o utemeljenosti pritožbe je obveznost dolžnice, da upniku povrne stroške, ki so mu nastali z vložitvijo pritožbe (5. odst. 38. čl. ZIZ). Stroški obsegajo nagrado pooblaščenemu odvetniku, ki je bila odmerjena po Odvetniški tarifi in materialne stroške v priglašeni višini.