Jedro

Nagrada za narok se v primeru zastopanja več oseb ne poveča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških (II. točka izreka) spremeni tako, da se tožeči stranki priznani pravdni stroški znižajo za 201,48 EUR (na 1.278,07 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep o stroških potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 39,93 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in tožeči stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.479,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep o stroških oziroma stroškovno odločitev v II. točki izreka sodbe se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da nagrada za postopek, nagrada za narok in pavšalni materialni stroški po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT) znašajo 1.125,00 EUR in ne 1.479,55 EUR, kot je nepravilno odločilo sodišče prve stopnje. V pritožbi so torej sporni stroški v višini 354,50 EUR. Sodišče je stroške odmerilo napačno, saj znaša pri vrednosti spornega predmeta 13.157,56 EUR višina nagrade s količnikom 1,0 367,00 EUR, nagrada za postopek torej znaša 477,10 EUR (1,3kratnik). Nagrada za narok znaša 440,40 EUR in ne 572,52 EUR. Sodišče je zmotno uporabilo 22 % davčno stopnjo, namesto 20 % stopnje. Glede na čas opravljenih storitev in upoštevajoč določbe zakona, ki ureja DDV, je pravilna 20 %-na davčna stopnja.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je sodišče stroške odmerilo previsoko. Nagrada za postopek namreč znaša 587,20 EUR (in ne 620,23 EUR, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje). Ne drži pa, da znaša le 477,10 EUR, saj je pooblaščenec tožene stranke zastopal dve stranki in tudi priglasil povečanje nagrade po tarifni številki 1200 ZOdvT (torej za 0,3kratnik). Nadalje pritožba utemeljeno navaja, da znaša nagrada za narok 440,40 EUR in ne 572,52 EUR. Upoštevaje višino nagrade s količnikom 1,0 v višini 367,00 EUR, pri vrednosti spornega predmeta 13.157,56 EUR in količniku 1,2 iz tarifne številke 3102, namreč nagrada znaša, kot že navedeno, 440,40 EUR. Nagrada za narok se namreč v primeru zastopanja več oseb ne poveča. Glede davčne stopnje pritožba ni utemeljena, saj je treba upoštevati 9. člen ZOdvT (zapadlost stroškov v plačilo, ko odvetnik izvrši vsa opravila, pri čemer pritožba časa opravljanja storitve ne konkretizira, ampak podaja le pavšalne navedbe). Davčna stopnja že od od prvega julija 2013 znaša 22 % (narok v tej zadevi pa je bil opravljen 12. 7. 2013).

Stroške tožene stranke torej predstavljajo nagrada za postopek v višini 587,20 EUR, nagrada za narok v višini 440,40 EUR, 20,00 EUR materialni stroški in 22 %-ni DDV v višini 230,47 EUR, skupaj znašajo 1.278,07 EUR, torej 201,48 EUR manj, kot je toženi stranki prisodilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je bilo treba sklep o stroških spremeniti tako, da se v II. točki izreka prisojeni stroški znižajo za 201,48 EUR (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške, do katerih je delno upravičena. V pritožbenem postopku so bili, kot že navedeno, sporni stroški v višini 354,50 EUR, torej je tožeča stranka s pritožbo uspela s 56,83 %. Glede na vrednost v pritožbi spornega zneska nagrada za postopek znaša 48,00 EUR, materialni stroški 9,6 EUR, 22 % DDV znaša 12,67 EUR, pritožbeni stroški tožeče stranke skupaj pa 70,27 EUR. 56,83 % od tega zneska znaša 39,93 EUR in ta znesek je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.