Jedro

Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otrok, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. III N 125/2020 z dne 23. avgusta 2021 je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo predlog, s katerim je predlagatelj zahteval, „1.Sodna odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3379/2010 IV z dne 10.05.2012, s katero je bilo odločeno, da se mld. otrok N. D., roj. dne ... 2004 in mld. L. D. roj. dne ... 2006 dodelita v varstvo in vzgojo materi R. D., se spremeni tako, da se mld. N. D. in mld. L. D., dodelita v varstvo in vzgojo očetu A. D. 2. Sodna odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3379/2010-1V z dne 10.05.2012, s katero je bilo odločeno, da se A. D. zaveže za svoja otroka mld. N. D. in mld L. D. plačevati preživnino v znesku 160,00 EUR na mesec za vsakega, se spremeni tako, daje toženka R. D. dolžna od vložitve tožbe dalje plačevati tožniku A. D. za preživljanje mld. N.D. preživnino v znesku 160,00 EUR mesečno in za preživljanje mld. L. D. preživnino v znesku 160,00 EUR mesečno in sicer je do izdaje sodbe zapadlo preživnino dolžna plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Navedene zneske preživnine določene s to sodbo je dolžna plačati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila Centra za socialno delo in sicer na roke tožnika, pod izvršbo. 3. Sodna odločba Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 78/2017 z dne 21.02.2018 se spremeni tako, da bodo stiki mld. N. D., roj. dne ... 2004 in mld. L. D., roj. dne ... 2006 s toženo stranko potekali po dogovoru. 4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dni za prostovoljno izpolnitev, dalje do plačila, vse pod izvršbo." V točki II. izreka pa je sodišče prve stopnje odločilo, da bodo stiki določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. N 78/2017 z dne 21. 2. 2018 od pravnomočnosti sklepa potekali po predhodnem dogovoru med sinom in očetom. Odločilo je še o stroških tega nepravdnega postopka in je pri tem uporabilo določbo drugega odstavka 55. člena ZNP-1. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da predlagatelj ni dokazal, da nasprotna udeleženka ni primerna za nadaljnjo varstvo in vzgojo otrok, saj razen očitkov predlagatelja ni drugih podatkov ali dokazov o tem, da bi mati manj ustrezno skrbela za otroka, predvsem pa ni dokazov in okoliščin, ki bi kazale na spremenjene razmere, kar bi opravičevalo ugoditev njegovemu predlogu za predodelitev mld. otrok v njegovo varstvo in vzgojo. Nasprotno, tako poročila CSD-ja, kot osnovne šole in iz zdravniških izvidov ter iz vseh izvedenskih mnenj, pridobljenih v tem in drugih postopkih dokazujejo, da je nasprotna udeleženka tista, ki je primernejša za varstvo in vzgojo mld. N. in L. Pri otrocih sodišče ni ugotovilo podhranjenosti, odtujitvenega sindroma ali drugih očitkov, katere je tožnik navajal v svojem predlogu. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje dr. K. D., ker je ta otroka zadnjič pregledal 7. 2. 2019, kasneje pa ju ni več pregledoval, zato nima aktualnih podatkov o zdravstvenem stanju obeh mld. otrok. Sodišče prve stopnje pa je v ponovljenem postopku angažiralo izvedenko psihologije družine I. T. K., ki je svoje mnenje podalo 29. 4. 2021, sodišče pa je zavrnilo predlog za angažiranje drugega izvedenca. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev uporabilo določbo četrtega odstavka 138. člena Družinskega zakonika, ki določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otrok, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok. Glede drugačnega izvajanja stikov pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se razmere spremenile tako, da je potrebno na novo urediti stike na način, kot je to odločeno v točki II. izreka sklepa. Sodišče prve stopnje pa je še zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Zoper takšno odločitev, vsebovano v točki I. in II. in IV. izreka sklepa podaja pritožbo predlagatelj po pooblaščenki. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v postopku ni postavilo ustreznega izvedenca, ki bi podal mnenje o tem, ali je N. tekom postopka bil sposoben razumeti pomen in pravne posledice tega postopka. Nato navaja, da bi sodišče moralo razdružiti postopek glede obeh otrok, saj gre za ločen postopek. Predlagatelj vztraja, da glede sposobnosti sodelovanja otrok v postopku kot tudi glede njune odločitve in opredelitve, mati manipulira z otrokoma, to je razvidno iz tega, ker je pri mld. N. prisoten fenomen razmišljanja s svojo glavo. Nadalje izpostavlja, da N. že od poletja 2018 nima več stikov z očetom in ta okoliščina vodi do zaključka, da je pri njemu prisoten odtujitveni sindrom ter, da postavljena izvedenka v tem postopku ni ustrezno opravila svoje naloge, zaradi česar bi sodišče prve stopnje moralo postaviti drugega izvedenca. Izvedenka je mnenje podala enostransko. Po mnenju pritožbe izvedenka tudi ni odgovorila na vsa postavljena vprašanja predlagatelja. Glede zdravstvenih težav je mnenja, da je sodišče napačno zaključilo, da otroka nimata zdravstvenih težav, saj iz mnenja K. D. izhaja drugače. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaslišati izvedenca K. D. in ker tega ni izvedlo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik podaja pritožbo tudi zoper stroške tega nepravdnega postopka in je mnenja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe prvega odstavka 154. člena ZPP in o stroških odločiti glede na uspeh posamezne stranke tega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pred novim sodnikom. Priglaša pritožbene stroške. Nato podaja še dopolnitev pritožbe, v kateri pa navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je v teku kazenski postopek zoper nasprotno udeleženko. Iz ovadbe je razvidno, da ima mld. N. odtujitveni sindrom, ki ga pritožnik vseskozi zatrjuje, zato je še toliko bolj utemeljen predlog predlagatelja za postavitev novega izvedenca, ki bi podal strokovno mnenje, ki ne bi temeljilo zgolj na trenutnih željah mld. otrok, temveč bi tudi temeljilo na vzrokih, ki so pripeljali do teh želja mld. otrok.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju nasprotne udeleženke so neutemeljene pritožbene navedbe, da je pri N. prisoten odtujitveni sindrom zaradi materinega neprimernega odnosa otrok do očeta. Mati ju vzpodbuja k stikom in ni res, da bi mld. N. ne bil sposoben razumeti svojih dejanj. Po mnenju nasprotne udeleženke je sodišče razloge za zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca obrazložilo v točki 12. obrazložitve sklepa. Oba otroka sta bila tudi deležna številnih preverjanj in raziskovanja dvomov s strani različnih institucij in strokovnjakov in doslej nihče ni opazil, da bi mama aktivno nasprotovala stikom. Zdi se, da predlagatelj spregleda mnenje izvedenke, da predvsem kot oče ne razume, kako njegova dejanja vplivajo na otroka in na N. odklanjanje stikov ter nadalje, da N. ne odklanja očeta, želi le, da se stiki izvajajo pod drugačnimi pogoji. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je mld. N. sposoben razumeti predmetni postopek in tudi pri njemu ni prisoten odtujitveni sindrom. Zato pritožba v tem delu ni neutemeljena. Predlagatelj v pritožbi neutemeljeno vztraja, da bi sodišče moralo razdružiti postopek. Sodišče je takšen ugovor, ki ga je predlagatelj podal tekom postopka že zavrnilo in je to obrazložilo v točki 14. obrazložitve. Mnenja je, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki bi morebiti lahko narekovale spremembo odločitve o varstvu ter stikih. V zvezi z navedbo o prisotnosti takoimenovanega fenomena razmišljanja s svojo glavo, ki naj bi bil prisoten pri mld. N., nasprotna udeleženka izpostavlja, da gre za subjektivno oceno predlagatelja, do katere se je jasno opredelila izvedenka. Le ta je podala mnenje, da N. funkcionira kot mladostnik, ki potrebuje občutek, da je upoštevan in podprt s strani odraslega. Ker pa ga oče ni uslišal, se je odločil prekiniti stike z njim. Oče je bil seznanjen z vsemi željami mld. otrok, pa jim ni prisluhnil. Sodišče prve stopnje ni zasledilo nobenih manipulacij s strani matere do obeh mld. otrok. Sodišče prve stopnje je tudi napravilo pravilen zaključek o zdravstvenem stanju otrok in je to pravilno in natančno obrazložilo v točkah 60. in 61. obrazložitve. Oba otroka sta bila redno obravnavana pri osebnem zdravniku, na šolskih sistematičnih pregledih, mld. L. pa tudi pri drugih specialistih. Oba se redno športno udejstvujeta in se dobro počutita, imata na razpolago dovolj hrane, zato ta pritožbeni razlog ni podan. Sodišče prve stopnje je tudi natančno obrazložilo, kdaj sta bila otroka na zdravniškem pregledu. Glede pregleda z dne 18. 2. 2021 mati ni bila obveščena. Po mnenju nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem dr. D. Predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeno predlagatelj navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega ali je mld. N.glede na svojo starost in osebno stanje bil sposoben razumeti pomen in pravne posledice tega nepravdnega postopka. Predlagatelj je res tekom postopka navedel, da predno se začne obravnava, naj se postavi izvedenec, ki bi ugotovil, ali je mld. N. sposoben razumeti postopek. Navajal je, da pri njemu namreč obstajal takoimenovani odtujitveni sindrom. Prisotni so znaki materinega neprimernega odnosa do otrok, ki to vzpodbuja, zaradi česar mld. N. nikakor ni sposoben razumeti svojih dejanj. Teh dejstev pa sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku, ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja za postavitev izvedenca pravilno zavrnilo in je to tudi ustrezno obrazložilo v točki 12. obrazložitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil mld. N. kot otrok zaslišan v postopku pred sodiščem, ki ni ugotovilo, da N. ne bi bil sposoben razumeti pomembno tega postopka. Tudi po ustno dopolnjenem zaslišanju dne 2. 2. 2018, je izvedenka zapisala, da sta tako N. kot L. sposobna razumeti pomen in posledice svoje izražene volje. O tem je sodišče v nadaljevanju tudi postavilo vprašanje izvedenki Ireni . T. K. Izvedenka pa je povedala, da je mld. N. očetu pri 14 letih povedal, kaj ga moti v njunem osebnem odnosu in ko bo oče to odpravil, lahko ima z njim stike. Izvedenka tako ni ugotovila, da mld. N. ni bil sposoben razumeti pomen tega nepravdnega postopka in njegovih posledic. Sodišče prve stopnje je nato dne 13. 3. 2019 tudi opravilo razgovor z mld. otrokom, na katerem se je tudi samo prepričalo o sposobnostih mld. otroka, da je sposoben razumen pomen tega postopka in je v tej zvezi podal tudi svojo izjavo. Sodišče prve stopnje je tudi dokazno ocenilo mnenje izvedenke in je ugotovilo, da ne dvomi v verodostojnost in strokovnost mnenja in je sodišče prve stopnje tako upravičeno zavrnilo predlog za angažiranje drugega izvedenca in je prejeto izvedeniško mnenje, dopolnjeno z zaslišanjem izvedenke, v celoti sprejelo. Ker gre za otroka, ki je v času odločanja sodišča prve stopnje že bil starejši od 17 let in bo v letu 2022 postal polnoleten, je tako pravilno mnenje sodišča prve stopnje, da je mld. N.posoben razumeti pomen in pravne posledice tega sodnega postopka. Pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se je tudi opredelilo do predlagateljevega očitka, da je sodišče dopustilo sodelovanje mld. N. v postopku glede L., ker bi dejansko naj tekla dva postopka. Sodišče prve stopnje je takšen predlog zavrnilo in je pravilno obrazložilo, da postopek že ves čas teče skupaj za oba otroka, skladno z očetovim predlogom in tudi vsi ostali postopki pri CSD in pred policijo tečejo skupaj za oba otroka. Ker je namen tega postopka predvsem iskanje največje koristi za oba otroka, ki sta sorojenca in bo torej tudi njihov medsebojni odnos odvisen od tega, kako bo odločilo sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zadevo reševati tako, kot dosedaj – skupaj za oba otroka. S tem sodišče tudi ni kršilo načelo izključitve javnosti, saj sta oba otroka v celoti prepletena v dolgoletno reševanje družinskega vprašanja in pravice enega otroka, neposredno vplivajo tudi na pravice in dolžnosti drugega otroka.

7. Sodišče prve stopnje je glede očitkov predlagatelja ugotovilo, da pri mld. N. ne obstaja takoimenovani odtujitveni sindrom. Glede navedb, da so manipulacije s strani matere in odtujevanja otrok od očeta posledice materinega ravnanja, se je sodišče obrazloženo o tem opredelilo v točki 46. obrazložitve sklepa. Pri materi ni opazilo manipulacije z N., gre pa dejansko za dečkove dalj časa trajajoče neprijetne izkušnje, ki jih je doživljal na stikih z očetom. Tudi sam N. je skušal vplivati na to, da bi oče spremenil njegov odnos do njega in da bi na drugačen način izvajala stike, čemur oče ni sledil in se je nato sam odločil, da teh neprijetnosti s strani očeta ne želi več doživljati in se je odločil za prekinitev stikov. Stike sicer kategorično ne odklanja, vendar ga moti tudi to, da oče preživnine zanj ne plačuje. Pravilno v odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka navaja, da iz mnenja izvedenke izhaja, da predvsem oče ne razume, kako njegova dejanja negativno vplivajo na otroka in na N. odklanjanje stikov in da N. ne odklanja očeta, želi le, da se stiki izvajajo pod drugačnimi pogoji. Sodišče prve stopnje tako na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni ugotovilo, da nasprotna udeleženka manipulira z mld. N. s tem namenom, da bi se odtujeval od očeta. Da noče hoditi na stike se je N. odločil sam, kar je tudi sporočil sodnici ob zaslišanju na naroku. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je iz navedb predlagatelja ob zaslišanju razbrati, da niti ne ve točno, kaj bi z otrokoma počel na stikih in ves čas samo pričakuje, kaj mora narediti mati oziroma kaj vse ni naredila in kaj je naredila narobe. Sodišče tako na podlagi izvedenega dokaznega postopka pri materi ni opazilo manipulacije z N., gre namreč za dečkove dalj časa trajajoče neprijetne izkušnje z očetom in je skušal vplivati na to, da bi se oče spremenil, vendar se to ni zgodilo in zato se je sam odločil, da takšnih stikov z očetom ne želi več doživljati. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da L. ima stike z očetom, glede N. pa je pobuda za izvajanje stikov na strani očeta.

8. Predlagatelj neutemeljeno v pritožbi navaja, da izvedenka pri podaji mnenja ni upoštevala dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti in v pritožbi ponovno navaja različne dogodke, ki so se dogodili, vse od razhoda strank tega nepravdnega postopka, to je staršev, pa do sedaj. Vsi ti dogodki so že bili predmet obravnavanja v predhodnem postopku in predlagatelj v pritožbi ne pove, kako so ti pretekli dogodki, katere navaja v pritožbi, vplivali na to, da bi sodišče prve stopnje preko izvedenke moralo ugotoviti sedanje spremenjene okoliščine, ki bi narekovale temu, da bi sodišče prve stopnje njegovemu predlogu ugodilo. Izvedenka se je na naroku opredelila tudi glede pripomb, katere je podal predlagatelj dne 19. 5. 2021 in katere ponovno, z isto vsebino ponavlja v pritožbi. Izvedenka je podala mnenje, da vse kar je videla v pripombah, na podlagi tega ni razmišljala in ugotovila o odtujitvi otroka. Izvedenka je ugotovila, da je N. imel do 14. leta čisto normalne stike in zato je mnenja, da ne vidi vzroka, zakaj bi mati naenkrat začela odtujevati stike mld. otroka do očeta. Izvedenka pa je ugotovila, da se je N. začel upirati temu, da velja samo tisto, kar oče hoče in ker temu N., ni hotel slediti, se je sam odločil za prekinitev stikov. Izvedenka je še ugotovila, da mati čisto ustrezno vzgaja otroka in tudi skrbi za njiju, da bosta odrasla v odgovorna in poštena človeka. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje mnenje izvedenke dokazno ocenilo kot strokovnega in tudi v tem delu je sodišče prve stopnje napravilo pravilen zaključek, da pri materi ni opazila manipulacijo z N., saj gre za dečkove dalj časa trajajoče neprijetne izkušnje z očetom. Mati je N. celo vzpodbujala k stikom, tudi zaradi srečanja z ostalimi sorodniki na očetovem domu. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja in drugih dokazov ocenilo, da imata otroka v dosedanjem razvojnem obdobju več in primernejšo obliko podpore pri materi, ki skrbno in na prvo mesto postavlja čustvene potrebe otrok, na njo se otroka obračata in na njo sta varno navezana. Sama finančno skrbi za oba mld. otroka, preživnino za oba otroka dobiva preko Jamstvenega in preživninskega sklada, kajti predlagatelj preživnine ne plačuje redno. Sodišče je ocenilo, da želi nasprotna udeleženka svojima mld. otrokoma omogočiti stabilno sedanjost in mirno prihodnost, ter da tudi ta in ostali sodni postopki predstavljajo veliko breme posledično za otroka, nedvomno pa je potrebno tako dogajanje prekiniti, na očetu pa je, da s sinom vzpostavi stike, ki bodo za N. sprejemljivi.

9. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je nasprotna udeleženka sposobna zagotoviti primerne materialne pogoje življenja in pogoje za zdrav osebnostni razvoj mladoletnih otrok N. in L. medtem ko predlagatelj svojo skrb za zdravje otrok in prehrano izraža bolj v smislu kritike ravnanja nasprotne udeleženke, predvsem pa v drobnjakarskem navajanju vseh njenih napak. Sodišče je ugotovilo, da mati za otroka dovolj skrbno poskrbi, tako tudi omogoča izvajanje zdravniških pregledov, kar kažejo vsi vpogledani listinski dokazi. Iz vpogledanih izvidov ni razbrati njune posebne zdravstvene ogroženosti, zdravniki pa do sedaj niso ugotovili, da sta otroka podhranjena, oziroma da imata osteoporozo. Na podlagi vseh listin je sodišče prve stopnje zaključilo, da so jima dali kot obliko zdravljenja vitamin D3 in ju poučili o pravilnem prehranjevanju. Otroka sta redno na šolskih sistematičnih pregledih, oba se dobro počutita, imata pri starših na razpolago dovolj hrane, redne obroke, rasteta in se redita, se športno udejstvujeta in imata športno vzgojo ocenjeno z odlično oceno. Sodišče zato ni zasledilo kakšno posebno ogroženost, ki bi zahtevala intervencijo sodišča z napotitvijo na specialistični zdravniški pregled. Tega sodišče ni ugotovilo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo predlog za zaslišanja dr. D., ker se je le-ta v svojem poročilu skliceval in opisoval izvide, katere je sodišče imelo že predložene v spisu. Ker tako z dejanskim aktualnim stanjem otrok ta zdravnik ni seznanjen, na pregled pa sta naročena šele za dne 26. 8. 2021, zato ta zdravnik ne bi mogel brez pregleda otrok povedati nič novega na področju zdravstvenega stanja obeh mld. otrok. Sodišče prve stopnje je to odločitev tako ustrezno obrazložilo in zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je tudi natančno obrazložilo kdaj sta bila otroka na pregledu, napravilo je poizvedbe v UKC Ljubljana glede naročenih kontrol in je ugotovilo, da naslovnikom pošte z vabili na konkreten pregled niso bile vročene. Glede pregleda z dne 18. 2. 2021 je ugotovilo, da mati ni bila obveščena o tem pregledu, ker vabila ni prejela, predlagatelj pa otrok na pregled ni peljal. 10. Sodišče prve stopnje se je tudi opredelilo do pritožbenih navedb, da otroka razmišljata s svojo glavo in je obrazložilo, da sta bila otroka že velikokrat deležna številnih preverjanj in raziskovanj dvomov, pa sta vedno izjavila, da si želita živeti z mamo. Noben udeleženec, ki ju je obravnaval doslej pa ni opazil, da bi mama zelo aktivno nasprotovala stikom. Izvedenka je v mnenju ugotovila, da je N. na pragu zrelosti in glede na njegove osebnostne značilnosti je dobrega presojanja in razumevanja konkretnih situacij. Izvedenka dvomi, da je trenutno dostopen manipuliranju s strani kogarkoli, ko gre za odnose z drugimi. N. ima v odnosu z očetom svoje lastne izkušnje. Pri svojem odporu pa je očetu jasno izrazil svoje argumente, ki so delno vezani na odnos z očetom, delno pa na negativen odnos očeta do mame in se ne strinja z navedbami očeta v delu, kjer skuša prikazati mamo kot slabega starša. 11. V dopolnitvi pritožbe predlagatelj navaja, da je dejansko v teku kazenski postopek zoper nasprotno udeleženko in da bi sodišče moralo s stopnjo kritičnosti presoditi prejšnje ravnanje nasprotne udeleženke, zlasti v luči odtujitvenega sindroma, ki ga je pritožnik vseskozi zatrjeval. Ta podatek naj bi vplival tudi na drugačno mnenje izvedenke. Tudi ta pritožbeni razlog ni podan, kajti sodišče prve stopnje je pritožniku že pojasnilo, da bo presojalo spremenjene razmere, da bo sodišče razsojalo o tem, ali je prišlo do spremenjenih razmer na dan odločanja o predlogu predlagatelja in da zato ne bo raziskovalo vzroke, ki so pripeljali po predlagateljevih trditvah do želja mld. otrok, zlasti mld. N. glede neizvajanja stikov z očetom. Sodišče prve stopnje je tu spoštovalo svobodno voljo mld. otroka N., ki je razumno podal razloge zakaj odklanja stike z očetom. Ni ugotovilo kakšnih spremenjenih okoliščin glede izvajanja stikov, ki bi bile na strani očeta, da bi jih bil ponovno pripravljen vzpostaviti. Pravilno pa je določilo nov način izvajanja stikov glede na skoraj polnoletnost N. Tako tudi ni utemeljena dopolnitev pritožbe.

12. Ker je sodišče prve stopnje tako na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da predlagatelj ni dokazal, da nasprotna udeleženka ni primerna za nadaljnjo varstvo in vzgojo obeh otrok, predvsem pa je ugotovilo in zaključilo, da predlagatelj ni dokazal okoliščin, ki bi kazale na spremenjene razmere, kar bi opravičevalo njegov predlog za predodelitev mld. otrok v njegovo varstvo in vzgojo. Sodišče prve stopnje se je glede na zrelosti in starosti obeh otrok prepričalo in pravilno ocenilo, da otroka razumeta družinsko situacijo in ocenjujeta svojo vlogo in koristi ne samo trenutno, temveč tudi dolgoročneje. Sodišče je zato pravilno predlagateljev predlog zavrnilo in je pravilno ocenilo, da ni podanih razlogov, da bi se otroka predodelilo v varstvo in vzgojo predlagatelju. Pri tem je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kot je obrazloženo zgoraj in je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 138. člena DZ in ni izdalo nove odločbe o varstvu in vzgoji otrok, saj to ne zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.

13. Glede na obrazloženo se sodišču druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 in 366 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri obravnavi pritožbe, sodišče druge stopnje ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega in nepravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14. Pritožnik podaja pritožbo tudi zoper stroškovno odločitev in je mnenja, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z določilom člena 154 ZPP odločiti, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške. Sodišče prve stopnje pa je v tej zvezi pravilno uporabilo materialno pravo in se pri odločitvi o stroških pravilno sklicuje na določbo drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki določa, da v postopku o sporih razmerje med starši in otroci odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Sodišče je to tudi ustrezno obrazložilo, kar je vse razvidno v točki 62. obrazložitve. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi s stroški postopka, nastalih na prvi stopnji pravilno uporabilo materialno pravo in pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

15. Tako pritožnik kot nasprotna udeleženka sta priglasila pritožbene stroške. Tudi o teh stroških je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki določa, da v postopku o sporih razmerij med starši in otroci odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da imata stranki odobreno brezplačno pravno pomoč, predlagatelj pa je tudi v postopku osebnega stečaja. Kriterij uspeha v družinskih postopkih ni odločilen, saj poteka zaradi varstva koristi mld. otrok. Odločitev sodišča druge stopnje v tej zvezi temelji na določbi člena 165 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1.