Jedro

Pri odločanju o denacionalizaciji v obliki odškodnine se pri vrednotenju odškodnine, izplačane ob podržavljenju, upošteva le tista odškodnina, ki je bila izplačana za premoženje, ki je predmet denacionalizacije. Zato odškodnine za drevesa na zemljišču ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 830/2001-9 z dne 5.6.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21.2.2000. S to odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi vlagateljic zahtevka za denacionalizacijo A.T. in M.T. zoper delno odločbe Upravne enote R. z dne 8.8.2000, s katero je bilo odločeno, da je B.P. upravičen do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 2.697,84 DEM, izplačljive v valuti Republike Slovenije za podržavljene parcele, št. 153-njiva v izmeri 2212 m2, št. 157-travnik v izmeri 2483 m2 in št. 158-njiva v izmeri 919 m2, vse k.o. B. (1. točka izreka) in da je zavezanec iz 1. točke izreka dolžan izročiti obveznice v skupnem znesku 2.697,84 DEM skrbnici A.T. v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka). Tožena stranka je pritožbi ugodila in spremenila 1. in 2. točko izreka navedene prvostopne odločbe in sicer tako, da je določila odškodnino v znesku 4.085,84 DEM. Tožena stranka je odločbo glede višine odškodnine spremenila zato, ker je upravni organ pri ugotavljanju višine odškodnine, ki je bila izplačana prejšnjemu lastniku za podržavljeno zemljišče, poleg odškodnine za podržavljena zemljišča v višini 168.420 din, nepravilno upošteval tudi odškodnino v višini 50.000 din, ki je bila posebej določena za sadno drevje. Te odškodnine pa pri vrednotenju izplačane odškodnine ni mogoče upoštevati.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da odškodnine, ki je bila upravičencu izplačana za sadno drevje, ni mogoče prišteti odškodnini, ki je bila izplačana za podržavljeno zemljišče. Zakon o denacionalizaciji (ZDen) sicer res ne razmejuje posameznih vrst odškodnine, ki so jo upravičenci prejeli za podržavljeno premoženje, določa pa v 1. odstavku 8. člena, katero premoženje je predmet vračanja. Predmet podržavljenja je bilo zemljišče. Zato odškodnine, ki jo je prejšnji lastnik prejel za sadno drevje in ki je bila določena samostojno in po drugih merilih kot odškodnina za zemljišče, ni mogoče upoštevati. Kot neutemeljen zavrača sodišče tožbeni ugovor, da bi moral izvedenec geodetske stroke ugotoviti stanje zemljišč ob podržavljenju in ker ga ni, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje se nepravilno sklicuje na določbo 1. odstavka 8. člena ZDen, ki je splošna določba. Res je sicer, da sadno drevje ni bilo predmet podržavljenja, je pa pritiklina, ki v postopku denacionalizacije deli usodo glavne stvari. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo, da sta vlagateljici zahteve za denacionalizacijo sami navajali, da se stanje v naravi glede vrste rabe zemljišča ni ujemalo s podatki zemljiškega katastra in da je bila ena od treh podržavljenih parcel v naravi sadovnjak, da torej potrdilo geodetskega organa ne izkazuje resničnega stanja zemljišč v času podržavljenja. Dejstva, ki jih organ potrjuje v javni listini so izpodbojna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorila.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu A.T. v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene. Navaja, da v celoti soglaša tako z odločitvijo sodišča prve stopnje, kot tudi z razlogi, navedenimi v izpodbijani sodbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Te razlogi so skladni z dejanskim stanjem, ki je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, kot tudi z določbami ZDen.

Predmet denacionalizacije je tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi predpisa iz 3. in 4. člena ZDen ali na način iz 5. člena ZDen. Po podatkih upravnih spisov je v obravnavanem primeru predmet denacionalizacije zemljišče, in sicer tri parcele. Le te so bile namreč podržavljene. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se pri odločanju o denacionalizaciji v obliki odškodnine, upošteva pri vrednotenju odškodnine, izplačane ob podržavljenju, le odškodnina, izplačana za premoženje, ki je predmet denacionalizacije. Da je bilo zemljišče ob podržavljenju kmetijsko zemljišče, in sicer njiva in travnik, izhaja iz akta o podržavljenju ter iz zemljiško-katastrskih podatkov. Prav to pa so tiste okoliščine, ki so pomembne za presojo, kaj je predmet denacionalizacije. Navedene listine, na podlagi katerih se ugotavlja stanje premoženja v času podržavljenja, so zato obvezna sestavina vloge za denacionalizacijo (62. člen ZDen). Zato pritožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede vrste rabe parcel ni utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.