Jedro

Stališče nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj vse svoje osnovne življenjske potrebe pokrivati z dohodkom iz študentskega dela (ter štipendije), je zmotno. Res je starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok manj stroga, kot je dolžnost staršev preživljati mladoletnega otroka in se sredstva, če jih polnoletni otrok ob rednem študiju pridobiva iz naslova študentskega dela, tudi upoštevajo pri kritju njegovih potreb, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, glede na to, da sta starša v konkretnem primeru šibkega materialnega stanja oziroma nižjih preživninskih zmožnosti. Vendar pa se otrokov zaslužek upošteva le kot delno in relativno manjše zmanjšanje preživninske obveznosti obeh staršev. Dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti več delal, ker od nasprotne udeleženke preživnine sploh ni dobil, zato ne more iti v njegovo škodo. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno sklicevati na prenizke dohodke ali celo brezposelnost, če je zdravstveno stabilna ter ima dovolj časa in zmožnosti, da se zaposli in pridobiva dohodek z delom ter s tem izpolnjuje starševske obveznosti do obeh svojih otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka od 15. 4. 2022 dalje za preživljanje predlagatelja1 dolžna plačevati preživnino v višini 130 EUR mesečno, na njegov osebni račun. Do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke je dolžna poravnati v petnajstih dneh, v prihodnje dospevajoče pa do vsakega 20. dne v mesecu, za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako določeno preživnino je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov v RS, odtlej pa v valoriziranih zneskih (I. točka izreka). Kolikor je predlagatelj predlagal višjo preživnino, je sodišče predlog zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrne oziroma razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Po mnenju nasprotne udeleženke predlagatelj ni upravičen do preživnine, ne po temelju ne po višini. Iz izpiskov TRR predlagatelja namreč izhajajo prilivi iz njegovega dela, ki jih povzema, podobne prihodke je prejemal tudi pred vložitvijo predloga. V tem postopku je nasprotna udeleženka podala odgovor na predlog v marcu 2023, ko je izvedela za dejanske prihodke predlagatelja v letu 2022, predlagatelj pa je zaradi tega postopka v nadaljevanju zmanjšal svoj uradni obseg prihodkov. Sodišče v sklepu navaja, da prejemki predlagatelja iz naslova dela ne predstavljajo rednih, stabilnih in zanesljivih mesečnih dohodkov, kar je zmotna ugotovitev glede na listine v spisu in prikaz zneskov iz tabele. Ta kaže redno mesečno delo predlagatelja v zneskih, ki presegajo sredstva, za katera je sodišče ugotovilo, da so potrebna za normalno mesečno preživljanje predlagatelja, sodišče tega ni upoštevalo. Predlagatelj je moral imeti tudi pred aprilom 2022 znatne prihranke, da se je lahko preživljal od aprila do oktobra 2022, ob upoštevanju stroškov enomesečnega potovanja v Ameriki, kjer je zapravil 4.000 EUR. Predlagatelj torej s svojimi prihodki pokriva svoj neodvisni način življenja. Predlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi zaradi študentskega dela kakorkoli trpel njegov študijski uspeh. Sodišče tudi nepravilno ne upošteva izpovedi predlagatelja "zdaj bom dobil nekaj več ..., bom dobival ene 500, 600 EUR na mesec". Torej je sam predlagatelj povedal, da pričakuje vsaj 500 EUR rednih mesečnih prilivov, kar mu bo omogočalo več kot dostojno preživljanje. Sodišče je mesečne potrebe predlagatelja ocenilo za nižje ter v tem delu prav tako zmotno ugotovilo dejansko stanje. Po mnenju nasprotne udeleženke predlagatelj ni upravičen do določitve bodoče preživnine, še manj pa za obdobje od aprila 2022 dalje.

Zmoten je zaključek, da nasprotna udeleženka ni plačevala stroškov bivanja ter je s tem družino finančno obremenila in ogrozila. V zvezi s tem sodišče niti ni izvedlo celovitega dokaznega postopka. Nasprotna udeleženka si je sposodila denar in ga tudi vrača po obrokih. Prav tako je do danes praktično poravnala vso zaostalo preživnino za drugega otroka.

Sodišče je tudi zmotno ugotovilo potrebe predlagatelja. Povsem arbitrarno je ocenilo stroške bivanja na 200 EUR mesečno ter stroške prehrane na 150 EUR mesečno, česar predlagatelj ni izkazal. Glede na slab materialni položaj nasprotne udeleženke se mora predlagatelj prilagoditi in najti cenovno bolj dostopno stanovanje oziroma sobo, kot pa je stanovanje za 600 EUR mesečne najemnine za tri ljudi. Predlagatelj se lahko prehranjuje s pomočjo državnih subvencij, zato za hrano ne more zapraviti 150 EUR. Nasprotna udeleženka predlagatelju ne more zagotavljati standarda, da bi si ta lahko privoščil prostočasne aktivnosti (kino, ipd.) ter potovanja. Gre za nadstandard, ki si ga je zmožen predlagatelj zagotavljati sam. Tudi ugotovitev njegovih potreb v višini 75 EUR prostočasnih aktivnosti ter 50 EUR za potovanja, ni ustrezna, zmotno je uporabljeno materialno pravo. Ti stroški so nepravilno upoštevani v okviru stroškov rednega preživljanja otroka. Pretiran je tudi strošek telefona v višini 35 EUR mesečno, saj je telefoniranje mogoče za 10 EUR mesečno. Res je sodišče ugotovilo, da predlagatelj te stroške plačuje iz svojega zaslužka, vendar mu posledično ostane manj za pokrivanje njegovih osnovnih potreb, kar ne more iti v škodo staršem, ki sta zelo slabega premoženjskega stanja. Posledično je sodišče zmotno ugotovilo višino mesečnih potreb za (osnovno) preživljanje.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da so iz izpiskov razvidni tudi prenosi med dvema izmed njegovih računov (iz banke A. na B.), kar je upoštevano kot prihodek, vendar gre le za premik denarja na drug račun. Prihodki so bili v prejšnjem letu nekoliko višji, ker je imel absolventsko leto in več časa za delo in pisanje diplome. Na potovanju je porabil nižji znesek, kot je navedeno v odgovoru, ki ga je zaslužil v poletju 2022, pred tem pa je imel tudi prihranke, ki mu jih je odtujila nasprotna udeleženka. Zaradi povečanega obsega dela na trenutni drugi stopnji študija je njegovo materialno stanje ogroženo, saj za delo nima veliko časa in se mora pogosto odločati med predavanji ali študentskim delom. Stroški bivanja so določeni nižje, kot so, pogosto si sedaj ne more privoščiti kakšne ugodnosti, ki si jo lahko kolegi. Strošek telefona vključuje tudi internet doma, cena telefona samega pa je okoli 14 EUR. Meni, da so potrebe, ki so bile navedene, upravičene, nekatere pa celo prenizke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 189. in 190. členom Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje, in obratno. Sodišče prve stopnje je upoštevalo navedena izhodišča, poleg tega pa tudi dejstvo, da je predlagatelj polnoleten in se redno šola ter redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti, tako da sta ga starša še vedno dolžna preživljati v skladu s 183. členom DZ in teh ugotovitev nasprotna udeleženka v pritožbi ne izpodbija.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj prejema državno štipendijo, katere namen je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter navedlo, da v skladu z ustaljeno sodno prakso štipendija ni namenjena zmanjševanju preživninske obveznosti staršev. S prejemki iz naslova štipendije se torej ne pokrivajo osnovne eksistencialne potrebe otroka, ki redno študira, kot se je za to zmotno zavzemala nasprotna udeleženka. Je pa sodišče prejemanje štipendije upoštevalo v zvezi s stroški, ki so povezani z izobraževalnim procesom (glede na to, da imata starša nižje materialne in pridobitne sposobnosti). Predlagatelj opravlja študentsko delo, kolikor zmore ob študijskih obveznostih, da pokriva svoje stroške. Ob upoštevanju ugotovitev v 13. točki obrazložitve (predlagatelj je izpovedal, da opravlja različna priložnostna dela, da je zaslužek odvisen od tega, koliko delovnih ur v mesecu naredi, če ima študijske obveznosti dela manj oziroma ne dela, npr. v treh mesecih, ko se je pripravljal na zagovor diplomskega dela, ni zmogel hkrati še delati in ni zaslužil ničesar) in splošno znanih dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prejemki iz naslova dela preko študentskega servisa ne predstavljajo rednih, stabilnih in zanesljivih mesečnih dohodkov študenta, kar velja tudi za predlagatelja in so drugačne pritožbene navedbe nasprotne udeleženke neutemeljene. Ta neutemeljeno tudi v pritožbi vztraja, da predlagatelj sploh ni upravičen do določitve bodoče preživnine, niti preživnine za obdobje od aprila 2022 dalje, s trditvijo, da gre za redne, stabilne in zanesljive mesečne prihodke predlagatelja. Zmotno se še nadalje zavzema za to, da predlagatelju preživnina sploh ne gre. Na takšne trditve je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve. Stališče nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj vse svoje osnovne življenjske potrebe pokrivati z dohodkom iz študentskega dela (ter štipendije), je zmotno. Res je starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok manj stroga, kot je dolžnost staršev preživljati mladoletnega otroka in se sredstva, če jih polnoletni otrok ob rednem študiju pridobiva iz naslova študentskega dela, tudi upoštevajo pri kritju njegovih potreb, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, glede na to, da sta starša v konkretnem primeru šibkega materialnega stanja oziroma nižjih preživninskih zmožnosti. Vendar pa se otrokov zaslužek upošteva le kot delno in relativno manjše zmanjšanje preživninske obveznosti obeh staršev. Dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti več delal, ker od nasprotne udeleženke preživnine sploh ni dobil, zato ne more iti v njegovo škodo. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno sklicevati na prenizke dohodke ali celo brezposelnost, če je zdravstveno stabilna ter ima dovolj časa in zmožnosti, da se zaposli in pridobiva dohodek z delom ter s tem izpolnjuje starševske obveznosti do obeh svojih otrok.

7. Predlagateljeva osnovna obveznost tekom študija je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti, kar sta mu starša dolžna zagotavljati. Tudi polnoletni otrok, ki redno študira, je upravičen do določenega oddiha in hobijev, ne pa, da ves svoj denar, pridobljen z delom preko študentskega servisa oziroma počitniškim delom, porabi za pokrivanje osnovih eksistencialnih potreb, na račun minimalnega prispevka svojih staršev, za kar se zavzema nasprotna udeleženka. Ta, kot že navedeno, tudi neutemeljeno navaja, da naj bi prilivi predlagatelja iz naslova dela predstavljali redne, stabilne in zanesljive mesečne dohodke. Prilive tudi napačno prikazuje, saj je predlagatelj že v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil (in to potrdil tudi v izpovedi), da so njegovi prejemki, ki jih je pridobil z delom preko študentskega servisa, razvidni iz prilivov računa, odprtega pri banki A., d. d., iz izpiskov banke B. pa ne, saj ne gre za zaslužke predlagatelja, ampak prenakazila denarnih sredstev z računa predlagatelja pri banki A., d. d., občasno pa so predlagatelju nakazovali denar tudi prijatelji. Teh navedb nato nasprotna udeleženka ni prerekala. Nasprotna udeleženka tudi po svoje interpretira izpoved predlagatelja, da je začel z novim delom in bo dobival 500, 600 EUR na mesec, saj je izpovedal tudi, da prej tri mesece ni delal nič ali pa zelo malo, imel je samo kakšen priložnostni zaslužek po dva, tri, štiri dni na mesec, kolikor je bilo, ker ni bilo dela. Iz takšne izpovedi tako ne izhaja zaključek, kot ga prikazuje nasprotna udeleženka, da gre za redne mesečne prilive.

8. Nerazumljiva je navedba nasprotne udeleženke, da je sodišče ocenilo mesečne potrebe predlagatelja za nižje ter v tem delu prav tako zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj po drugi strani zatrjuje, da so njegove potrebe nižje od ugotovljenih, kot bo razvidno iz nadaljevanja.

9. Navedbe nasprotne udeleženke, da je zmoten in brez dokazne opore zaključek sklepa iz točke 17, da ni plačevala stroškov bivanja ter je v zvezi s tem družino finančno obremenila in ogrozila, ter navedba, da sodišče v zvezi s tem ni izvedlo celovitega dokaznega postopka, so za odločitev o višini preživnine nerelevantne, saj se te ugotovitve nanašajo na čas pred razpadom družine in pred vložitvijo tožbe za plačilo preživnine.

10. Neutemeljene so tudi navedbe o zmotno ugotovljenih potrebah predlagatelja. Ne drži, da je sodišče stroške bivanja ter stroške prehrane za predlagatelja ocenilo povsem arbitrarno in da predlagatelj teh ni izkazal. Sodišče je v zvezi s tem izvedlo dokaz z zaslišanjem predlagatelja, ob izpovedi pa je upoštevalo še splošno znana dejstva, tako da je utemeljen zaključek, da stroški za bivanje predlagatelja znašajo 200 EUR mesečno, v kar so všteti tako najemnina kot obratovalni stroški. Navedba nasprotne udeleženke, da bi si moral predlagatelj najti cenovno bolj dostopno stanovanje oziroma sobo, kot je stanovanje za 600 EUR mesečne najemnine za tri ljudi, pri čemer, kot je bilo že navedeno, gre za najemnino s stroški, je neutemeljena. Tudi ob splošno znanih dejstvih stanovanja za najemnino skupaj s stroški za tri ljudi za manj kot 200 EUR mesečno na osebo oziroma sobe (za najemnino s stroški) za manj kot 200,00 EUR mesečno tudi v K. ni mogoče dobiti.

11. Neutemeljen je tudi očitek glede ugotovljene višine stroškov prehrane. Dejstvo, da je prehrana za predlagatelja kot študenta tudi subvencionirana (študentski boni), je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Predlagatelj je sicer izpovedal, da za prehrano porabi 200 EUR mesečno, sodišče pa je na podlagi splošnih znanih dejstev ta strošek priznalo (le) v višini 150 EUR mesečno, kar za študenta predlagateljevih let, ki poleg študija opravlja tudi študentsko delo, zagotovo ni pretiran znesek.

12. Nasprotna udeleženka navaja, da predlagatelju ne more zagotavljati standarda, da bi si ta lahko privoščil prostočasne aktivnosti (kino ipd.) ter potovanja, vendar je sodišče prve stopnje upoštevalo slabše preživninske zmožnosti staršev in dejstvo, da je predlagatelj sposoben pridobivati zaslužek, ter navedlo, da ni upravičeno stroška predlagateljevega razvedrila in oddiha prevaliti na njegova starša. Enako je štelo glede stroškov telefona v višini 35 EUR mesečno, tako da je zaključilo, da lahko predlagatelj s svojimi sredstvi pokrije stroške razvedrila in telefona v skupni višini 110 EUR mesečno. Zagotovo pa tudi strošek telefona v višini 35 EUR mesečno ni pretiran, saj, kot navaja v odgovoru na pritožbo predlagatelj, ne gre le za telefon, ampak je v tem znesku vključen tudi internet. 13. Končno pa je sodišče navedlo, da je glede na predlagateljeve zmožnosti pridobivati občasni zaslužek z delom, ob slabšem materialnem položaju njegovih staršev, upravičeno pričakovati, da presežek svojega zaslužka v višini 140 EUR mesečno2 nameni tudi pokrivanju svojih osnovnih življenjskih potreb (ocenjenih na 405 EUR mesečno), tako da sta starša dolžna pokriti le preostale predlagateljeve nujne življenjske potrebe v višini 265 EUR. Breme preživljanja predlagatelja pa nosita v deležu 50% oče in 50% mati (kar v pritožbi ni izpodbijano), tako da mora slednja plačevati preživnino v višini 130 EUR mesečno. Kot je bilo že navedeno, pa ni mogoče od predlagatelja pričakovati oziroma zahtevati, da bo ob rednem študiju ves čas in veliko delal ter se v celoti preživljal sam, kot to smiselno v pritožbi predlaga nasprotna udeleženka.

14. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

1 V izreku sklepa je sodišče prve stopnje navedlo napačno letnico rojstva in napačen EMŠO predlagatelja, kar bo lahko popravilo s popravnim sklepom. 2 Po pokritju stroškov razvedrila in telefona.