Jedro

Tožnik zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi delodajalca pri delodajalcu ni zahteval (85/1 člen ZDR), ampak je predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi do odločitve sodišča podal šele ob vložitvi tožbe, ko je izredna odpoved PZ že učinkovala in je tožniku delovno razmerje že prenehalo. Predlagano začasno odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR je mogoče izdati le ob predhodno izpolnjenih pogojih po 1. odstavku 85. člena ZDR (da sindikat nasprotuje podani odpovedi PZ, delavec pa pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, v primeru da mu ne bi dovolila, da bi delal, pa plačati nadomestilo plače v višini njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih dela. Ugotovilo je, da je izredna odpoved pogodbe začela učinkovati že pred vložitvijo tožbe, pri čemer tožnik pri toženi stranki ni zahteval zadržanja učinkovanja izredne odpovedi pogodbe.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka po določbi 1. tč. 1. odst. 338. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči. Navaja, da je prejel pisno obdolžitev in vabilo za zagovor dne

9.6.2005, ki se ga na razpisani narok dne 16.6.2005 zaradi bolniškega staleža ni mogel udeležiti. Je pa v tej zvezi podal toženi stranki pisen zagovor. Sindikat je bil o nameravani odpovedi pogodbe obveščen dne 17.6.2005. V nadaljevanju je dne

21.6.2005 prejel pisno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki nosi datum 8.6.2005, pri čemer mu je bilo delovno razmerje zaključeno že 20.6.2005. Ne strinja se z navedbo tožene stranke, da je šlo pri datumu izredne odpovedi pogodbe za tiskovno napako.

Meni, da so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, saj je izkazana verjetnost terjatve in ostali pogoji, to je škoda na njegovi strani. Poleg tega bi tožena stranka z izdano začasno odredbo utrpela le neznatno škodo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in v zadevi izda sklep o začasni odredbi oz. podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče z odločitvijo o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilno odločilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne materialne pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdanim sklepom tudi ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba oz.

je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče v izogib pravilno obrazloženim razlogom v izpodbijanem sklepu na pritožbene navedbe tožnika še odgovarja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02) je uredil odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tej zvezi je ZDR določil delavcu pravico, da lahko zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. V primeru nasprotovanja sindikata redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga in izredne odpovedi (ne pa odpovedi iz poslovnega razloga), je v skladu z določbo 1. odst. 85. čl. ZDR možno zahtevati zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi najprej pri delodajalcu, po 2. in 3. odst. 85. čl. ZDR pa tudi v času trajanja arbitražnega oz. sodnega postopka.

Sindikat podjetja, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, lahko v skladu z določbo 3. odst. 84. čl. ZDR nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden v skladu z zakonom. Svoje nasprotovanje mora pisno obrazložiti. V kolikor bo sindikat nasprotoval odpovedi in bo delavec zahteval pri delodajalcu zadržanje njenega učinkovanja, potem prenehanje pogodbe ne bo učinkovalo do poteka za arbitražno oz. sodno varstvo. V primeru vložitve tožbe se bo zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko podaljšalo do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar le v primeru, če bo najkasneje ob vložitvi tožbe predlagal tudi izdajo začasne odredbe (3. odst. 85. čl. ZDR), s katero bo zahteval zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je tožniku v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 20.6.2005, pri čemer je v sporu vložil tožbo dne 28.6.2005, to je potem, ko je izredna odpoved z zaključenim delovnim razmerjem že učinkovala. Vendar je v zadevi izkazano, da tožnik pri toženi stranki ni predlagal zadržanja učinkovanja izredne odpovedi pogodbe, temveč šele ob vložitvi tožbe v predlogu za začasno odredbo, ko je navedeno predlagal v skladu z določbo 85. čl. ZDR. To pa je za presojo odločilnega pomena. Ker so tako v zadevi že nastopili učinki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe sedaj ni več mogoče, zaradi česar predlagana začasna odredba, ki jo je vložil tožnik kot sredstvo za zavarovanje nedenarne terjatve, ne more biti sprejemljiva. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga v celoti materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sklepa ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o stroških odgovora na pritožbo, ki jih je priglasila tožena stranka, ima podlago v določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1, po kateri v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške, ne glede izid postopka.