Jedro

Pritožbeno sodišče lahko odloča o utemeljenosti pritožbe z vidika pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja samo na podlagi dokazov, ki jih je na podlagi 2. odst. 68. člena ZTVP lahko v dokazne namene uporabila Agencija.

Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, mora udeleženec poslovati v skladu z zakonom, v tem okviru pa tudi v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (84. člen ZTVP). Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev. Med te spada tudi neposredno ali posredno opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, če se posli opravljajo z namenom uravnavanja oziroma utrjevanja njihovih cen.

Merila za opredelitev skupine zavisijo od okoliščin vsakega primera posebej. Mora pa biti za konkreten primer manipulacije ugotovljen obstoj skupine. Zadostuje že usklajeno ravnanje, iz katerega je mogoče napraviti zaključek, da je skupina v konkretnem primeru obstojala.

Posli z vrednostnimi papirji, torej tudi aplikacijski posli, so dovoljeni samo, dokler niso sklenjeni z namenom uravnavanja ali utrjevanja cene vrednostnega papirja.

Ni pomembno, če pri poslu z vrednostnim papirjem, sklenjenim bodisi na lasten ali na tuj račun, ni bil zasledovan samo prepovedan cilj. Za opredelitev posla kot prepovedanega zadostuje že prisotnost tudi takšnega namena, s katerim se zasleduje prepovedan cilj. Že en posel z vrednostnim papirjem, opravljen v nasprotju s prepovedjo iz 55. člena ZTVP, je protizakonito dejanje, ki ima lahko za posledico ukrep iz 65. člena ZTVP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 16.7.1996.

Obrazložitev

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) je z odločbo, navedeno v izreku sklepa, odvzela borzno posredniški družbi (v nadaljevanju: udeleženec) dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki ji ga je izdala dne 25.1.1995. Dovoljenje ji je vzela na podlagi ugotovitve, da je udeleženec v nasprotju z določbo 3. alinee 55. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 6/94; v nadaljevanju: ZTVP) posredoval in tako posredno opravljal posle z vrednostnimi papirji, sprejetimi v kotacijo na borzi, z namenom uravnavanja njihovih cen, čeprav je vedel, da se posli sklepajo z namenom manipulacije cen. Pri tem je Agencija v izreku svoje odločbe navedla, s katerimi delnicami je udeleženec opravljal posle, kdaj je bil posamezen posel izveden in s koliko količinskimi enotami.

Odločbo Agencije izpodbija udeleženec s pravočasno vloženo pritožbo in njeno dopolnitvijo, vloženo po preteku pritožbenega roka. Pritožbenega predloga (v pritožbi) ni podal. Očitno želi razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve Agenciji v novo odločanje, oziroma spremembo izpodbijane odločbe in ustavitev postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji.

Pritožba ni utemeljena.

V odredbi, izdani na podlagi 1. odst. 66. člena ZTVP, je Agencija navedla, na podlagi katerih listin obstoji utemeljen sum, da je podan razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Razen v odredbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja navedenih listin je upoštevala Agencija za ugotovitev dejanskega stanja, na podlagi katerega je odločila, samo še listine, ki jih je udeleženec priložil pravočasno vloženi izjavi iz 67. člena ZTVP. Po preteku roka za vložitev izjave vloženih listin ni upoštevala, ker tega, glede na 2. odst. 68. člena ZTVP, ni smela.

Po 3. odst. 169. člena ZTVP v pritožbi zoper odločbo Agencije ni dovoljeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Zato lahko odloča pritožbeno sodišče o utemeljenosti pritožbe z vidika pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja samo na podlagi dokazov, ki jih je na podlagi 2. odst. 68. člena ZTVP lahko v dokazne namene uporabila Agencija. Morebiti pozneje predloženih listin oziroma pozneje navajanih dejstev ne sme upoštevati.

Postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji je Agencija vodila v skladu z določbami ZTVP. Izdala je odredbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja (1. odst. 66. člena ZTVP) z vsemi v 2. odst. 88. člena ZTVP določenimi sestavinami ter dala udeležencu rok 15 dni za izjavo o razlogih za začetek postopka (3. odst. 66. člena ZTVP). Tudi o odvzemu dovoljenja je odločila samo zaradi tistih dejanj, zaradi katerih je začela postopek za odvzem dovoljenja (2. odst. 68. člena ZTVP).

Rok za pritožbo zoper odločbo Agencije je 8 dni (1. odst. 169. člena ZTVP). Zato pritožbeno sodišče po preteku pritožbenega roka v dopolnitvi pritožbe uveljavljanih novih pritožbenih razlogov ne sme upoštevati. Absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava pa upošteva že po uradni dolžnosti (3. odst. 170. člena ZTVP v zvezi z 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

Udeleženec je član Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana. Če to ne bi bil, ne bi mogel na njej poslovati (1. odst. 81. člena ZTVP). Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, pa je moral udeleženec poslovati v skladu z zakonom, v tem okviru pa tudi v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (84. člen ZTVP). V tem primeru v poštev prihajajoče določbe splošnih aktov borze pa so v skladu z določbami ZTVP.

Agencija je udeležencu odvzela dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji na podlagi 1. alinee 65. člena ZTVP. To je storila zato, ker je ugotovila, da je udeleženec ravnal v nasprotju s 3. alineo 55. člena ZTVP.

Tretja alinea 55. člena ZTVP določa, da pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev. Med te spada tudi neposredno ali posredno opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, če se posli opravljajo z namenom uravnavanja oziroma utrjevanja njihovih cen. Pod to zakonsko določbo je treba podvesti 35. uzanco Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d., ki opredeljuje nedovoljeno vplivanje na tečaje vrednostnih papirjev, pa tudi 37. uzanco, ki opredeljuje prepovedano dejanje manipulacije. To dejanje je storjeno z oblikovanjem skupin za vplivanje na tečaje vrednostnih papirjev, s sodelovanjem v takšnih skupinah, zagotavljanjem sredstev skupinam in sprejemanjem njihovih naročil (37. uzanca), v posledici tega pa tudi z izvajanjem naročil in s tem z vplivanjem na tečaje vrednostnih papirjev.

Pritožbena trditev, da je Agencija dala za pojem manipulacije svojo definicijo, ni sprejemljiva. Omenjeni pojem je samo obrazložila v okviru okoliščin obravnavanega primera. Obrazložila je, da je šlo pri manipulaciji za posle, pri katerih sta se stranki neposredno (brez sodelovanja udeleženca kot komisionarja in upravičenca poslovanja na borzi) dogovorili za ceno določene delnice z namenom vplivanja na ceno teh delnic na organiziranem trgu. Ta obrazložitev manipulacije je v okviru 37. uzance. Vpletenost udeleženca v manipulacijo (sodelovanje, sprejem in izvedbo naročila ter subjektivni element) pa je tudi ugotovila in obrazložila.

Udeleženec načenja v pritožbi vprašanje "skupine" iz 37. uzance. Vsi posli, na katerih temelji Agencija svojo odločitev, spadajo med posle iz 3. alinee 55. člena ZTVP. Zato to vprašanje za odločitev niti ni pomembno. Ne glede na to pa sodišče, zaradi udeleženčevih pomislekov, odgovarja tudi nanj.

Posli iz 3. alinee 55. člena ZTVP, na katerih temelji Agencija svojo odločitev, se delijo v dve skupini. V prvo skupino spadajo posli, sklenjeni dne 20.12.1995 in 29.1.1996 z rednimi delnicami (skupno štirje posli). Pri teh gre za posle iz 37. uzance. Vsi ostali posli spadajo v drugo skupino poslov. Pri teh pa gre za posle iz 35. uzance.

Pojma "skupina" 37. uzanca ne opredeli. S pojmom "povezana družba" iz 7. poglavja 2. dela Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...82/94) ga ni mogoče enačiti. Zato merila za opredelitev skupine zavisijo od okoliščin vsakega primera posebej. Mora pa biti za konkreten primer manipulacije ugotovljen obstoj skupine. Zadostuje že vsklajeno ravnanje, iz katerega je mogoče napraviti zaključek, da je skupina v konkretnem primeru obstojala. Za posle, navedene v prejšnjem odstavku, je Agencija vsekakor imela dovolj dejanskih podatkov za zaključek, da je takšna skupina obstojala (zlasti vrsta in število delnic, ki so bile predmet poslov, datum sklenitve poslov, stranke, za račun katerih so bile delnice prodane oziroma kupljene, vsklajenost cen, ter še drugi pokazatelji, ki jih je upoštevala Agencija zlasti v zvezi z ugotavljanjem obstoja subjektivnega elementa nedovoljenega vplivanja na tečaje delnic).

Vsi posli, na katerih temelji Agencija svojo odločitev, so bili aplikacijski posli. Res je, da so aplikacijski posli dovoljeni, kot to trdi udeleženec v pritožbi. Možno je, da jih je (bilo) veliko. Res je tudi, da vsak aplikacijski posel vpliva na dnevni enotni tečaj določenega vrednostnega papirja. Glede na 3. alineo 55. člena ZTVP pa so posli z vrednostnimi papirji, torej tudi aplikacijski posli, dovoljeni samo, dokler niso sklenjeni z namenom uravnavanja ali utrjevanja cene vrednostnega papirja. Zato udeleženec ne more svojega protizakonitega ravnanja opravičevati s sklicevanjem na dovoljenost aplikacijskih poslov, na njihovo število in na okoliščino, da vsak aplikacijski posel vpliva na dnevni enotni tečaj vrednostnega papirja.

Kot borzno posredniška družba, ki lahko opravlja posle z vrednostnimi papirji na borzi, je udeleženec moral izvrševati naročila svojih komitentov tako, kot so se glasila, in pri tem skrbeti za njihove koristi. Vendar pri tem zakonskih prepovedi ni smel kršiti, med drugim torej tudi ni smel ravnati v nasprotju s prepovedjo iz 3. alinee 55. člena ZTVP. Naročil, ki so vsebovala namen, ki je bil v nasprotju s prepovedjo iz omenjene zakonske določbe, ni smel izvršiti. To jasno izhaja iz njenega uvodnega stavka. Pri tem ni pomembno, če pri poslu z vrednostnim papirjem, sklenjenim bodisi na lasten ali na tuj račun, ni bil zasledovan samo prepovedan cilj. Za opredelitev posla kot prepovedanega zadostuje že prisotnost tudi takšnega namena, s katerim se zasleduje prepovedan cilj.

Udeleženec meni v pritožbi, da je Agencija nepravilno upoštevala za ugotavljanje njegovega nepravilnega ravnanja samo izpiske iz sodnega registra in dnevne izpise pregleda poslov. Glede na število dokaznih listin, navedenih v odredbi o uvedbi postopka za odvzem dovoljenja, bi takšen očitek lahko smiselno opredelili kot očitek kršitve 8. člena ZPP (primerjaj: 2. odst. 161. člena ZTVP). Omenjena zakonska določba pa ni bila kršena.

Agencija je v razlogih svoje odločbe navedla, katera dejstva je upoštevala kot relevantna za odločitev. Da ta dejstva ne izhajajo iz listin, uporabljenih za dokazovanje, udeleženec ne trdi. Trdi tudi ne, da bi iz listin, ki jih je Agencija (glede na pravočasnost njihove predložitve) lahko upoštevala za ugotovitev dejanskega stanja, izhajala še kakšna druga za odločitev relevantna dejstva. Čim je tako, je očitek postopkovnih nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja neutemeljen. Sicer pa že iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da Agencija vseh za odločitev relevantnih dejstev ni ugotavljala samo s podatki tistih dveh vrst listin, ki jih navaja udeleženec v pritožbi, ampak tudi s podatki drugih, na podlagi katerih je lahko odločala po 2. odst. 68. člena ZTVP.

Že zgoraj je obrazloženo, da se z vrednostnimi papirji, sprejetimi v kotacijo na borzi, posluje v skladu ne samo z določbami ZTVP, ampak tudi v skladu z določbami splošnih aktov borze (primerjaj: 84. člen ZTVP). Posli, zaradi katerih je Agencija odvzela udeležencu dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, so bili opravljeni tako v nasprotju s 3. alineo 55. člena ZTVP kot tudi v nasprotju s 35. in 37. uzanco. Iz omenjenih določb pa izhaja, samo ne tako jasno, kot je to obrazložila Agencija v izpodbijani odločbi, da morata biti za ugotovitev protizakonitega dejanja podana objektivni in subjektivni element. Dejstva v zvezi s posli, ki so bili podlaga za sprejem odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, izhajajo iz listin, ki jih je Agencija uporabila v dokazne namene. Iz ugotovljenih dejstev je bil napravljen tudi pravilen dokazni zaključek, da so bili obravnavani posli opravljeni z namenom vplivanja na tečaj delnic. Pri prvi skupini aplikacijskih poslov (sklenjenih dne 20.12.1995 in 29.1.1996 z rednimi delnicami) izhaja to zlasti iz sledečih dejstev: - dne 20.12.1995 so prodajalci (trije) 2839 rednih delnic v isti minuti od kupcev (treh) teh delnic odkupili 30491 drugih rednih delnic, v približno enaki vrednosti, - dne 29.1.1996 je skoraj enako število rednih delnic (samo 6 več) in popolnoma enako število drugih rednih delnic v časovni razliki 2 minut in 8 sekund prešlo od njihovih kupcev iz prejšnje alinee nazaj na prodajalce iz prejšnje alinee, tudi v približno enaki vrednosti, - odstotek delnic, ki so bile predmet posameznega posla, v primerjavi s celotnim prometom istovrstnih delnic istega dne je bil od 92,12 % do 98,6 %, - pred sklenitvijo vsakega od omenjenih štirih poslov je udeleženec(Đ) opravil "čiščenje trga", - vsklajenost cen ponudnikov in povpraševalcev, praviloma najvišjih, - končni rezultat vseh štirih poslov po pobotanju izgube in dobička je, kljub vrednostno velikemu obsegu opravljenih poslov (več sto milijonov), samo 386.830,00 SIT dobička (za eno stran udeležencev poslov) oziroma izgube (za drugo stran udeležencev poslov).

Tudi pri drugi skupini poslov izhaja iz izvedenih dokazov enako pravilen dokazni zaključek iz v bistvu enakih dejstev, kot pri prvi skupini poslov. Razlika je samo v tem, da se v tej skupini poslov ne pojavlja "skupina", kakršna se je pojavila v prvi, ki je medsebojno kupovala in prodajala delnice, da je udeleženec posredoval v aplikacijskih poslih še za nekaj drugih naročnikov, ki pa so bili kapitalsko, personalno ali upravljalsko vsi medsebojno povezani in da so bile predmet teh poslov poleg rednih delnic še delnice drugih.

V izpodbijani odločbi ugotovljene kapitalske, personalne in upravljalske povezave izhajajo iz izvedenih dokazov. Udeleženec v pritožbi ne trdi, da bi bilo v izpodbijani odločbi kakšno odločilno dejstvo, nanašajoče se na omenjene povezave, v nasprotju s podatki v dokaznih listinah. Tega tudi sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe po 2. odst. 365. člena ZPP ni ugotovilo. Upoštevajoč omenjene povezave ter iz listinskih dokazov ugotovljena "čiščenja trga" pred izvedbo poslov, na podlagi katerih je Agencija odločala, je Agencija pravilno ugotovila tudi obstoj subjektivnega elementa pri opravljanju prepovedanih poslov.

V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče še pojasnjuje, da zvišanje ali znižanje tečaja vrednostnega papirja ni odločilno za ugotovitev dejanja vplivanja na tečaj. Ta lahko ostane tudi nespremenjen (bi se pa spremenil, če ne bi bilo poslov, opravljenih zaradi vplivanja nanj). Odločilna so samo takšna (ali podobna) dejstva, kot so bila ugotovljena v obravnavanem primeru. Zakon tudi ne zahteva "verige nedovoljenih aplikacij" za to, da bi bilo možno govoriti o nedovoljenem vplivanju na tečaj vrednostnega papirja. Že en posel z vrednostnim papirjem, opravljen v nasprotju s prepovedjo iz 55. člena ZTVP, je protizakonito dejanje, ki ima lahko za posledico ukrep iz 65. člena ZTVP. Ugotovitev protizakonitosti dejanja pa tudi ne zavisi od okoliščine, ali je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d. ukrepala po 47. ali 80. členu svojega poslovnika.

Iz povedanega sledi, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi tisti pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče po 2. odst. 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbemno sodišče pritožbo udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep Agencije za trg vrednostnih papirjev.