Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 502/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:PDP.502.2022 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

začasna nezmožnost za delo nadomestilo za neizrabljen letni dopust objektivni razlog višina nadomestila reparacija neupravičena obogatitev
Višje delovno in socialno sodišče
1. december 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik od 6. 7. 2015 do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 2. 2017 zadržan od dela zaradi poškodbe pri delu oziroma bolezni. To pomeni, da letnega dopusta za leto 2016 (pa tudi za čas od 1. 1. 2017 do 16. 2. 2017) ni mogel izrabiti zaradi objektivnega razloga, zaradi česar je upravičen do plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust, ki mu je pripadal za navedeno obdobje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 2.351,88 EUR z obrestmi od 1. 7. 2018 do prenehanja obveznosti in 269,69 EUR z obrestmi od 26. 6. 2016 do prenehanja obveznosti (I. in III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 650,52 EUR z obrestmi od 1. 7. 2018 do prenehanja obveznosti (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 593,17 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka) in da krije 80,12 % stroška sodne takse (V. točka izreka).

2. Toženec se pritožuje zoper I., III., IV. in V. točko izreka sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Očita, da je izpodbijani del sodbe na več mestih pomanjkljivo obrazložen. Ker sodišče ni obrazložilo dokazne ocene, je kršilo 22. člen Ustave RS (URS; Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji). Podana je tudi kršitev 8. člena ZPP. Letni dopust za leti 2015 in 2016 bi tožnik lahko koristil do konca leta 2016, pa tega po lastni volji ni storil. Od 2. 7. 2016 do 10. 8. 2016 je bil neupravičeno odsoten z dela in v tem času je de facto koristil letni dopust. Da je bil bolniško odsoten zaradi izkoriščanja sistema, ne pa zato, ker bi obstajali zdravstveni razlogi, izhaja tudi iz tega, da se je istega dne, kot mu je toženec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zaposlil pri drugem delodajalcu. Izredna odpoved ni nepredvidljiv dogodek niti objektivni razlog, ki bi delavcu onemogočal izrabo letnega dopusta (Pdp 884/2013). Zaradi prisoje nadomestila za neizkoriščen letni dopust za čas, ko je bilo tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pravnomočno prisojeno 100 % nadomestilo plače, je ta neupravičeno obogaten (Pdp 519/2016). Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Pritožba očita, da je izpodbijani del sodbe na več mestih pomanjkljivo obrazložen, kar pomeni uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje navedlo vse odločilne dejanske in pravne razloge za delno ugoditev tožbenemu zahtevku. V tem okviru je zlasti tudi obrazložilo, zakaj je štelo, da tožnik ni imel možnosti izkoristiti pravico do letnega dopusta. Glede na to je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 22. člen URS, ker naj ne bi obrazložilo dokazne ocene. Pritožba se dejansko ne strinja z ugotovljenimi dejstvi in z delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku, kar pa pomeni uveljavljanje drugih pritožbenih razlogov, tj. zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ki pa prav tako nista utemeljeno uveljavljana.

7. Zmoten je pritožbeni očitek o kršitvi 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična. V obravnavani zadevi prvostopenjski dokazni oceni ni mogoče očitati, da ne upošteva procesnih zahtev iz 8. člena ZPP. Iz nje je razvidno, katera dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo kot odločilna, ta so oprta v izvedenih dokazih, na njihovi podlagi pa so tudi sprejeti pravilni dokazni zaključki.

8. Pritožbena navedba, da bi letni dopust za leto 2015 tožnik lahko koristil do konca leta 2016, pa tega po lastni volji ni storil, ni odločilnega pomena, saj je sodišče tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščeni letni dopust za leto 2015 zavrnilo.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskimi razlogi o tem, da je toženec dolžan tožniku plačati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust za leto 2016, za obdobje od 1. 1. 2017 do 16. 2. 2017 in od 19. 3. 2017 do 31. 12. 2017 ter za obdobje od 1. 1. 2018 do 24. 5. 2018. 10. Zmotna je pritožbena navedba, da bi tožnik letni dopust za leto 2016 lahko koristil do konca leta 2016, a tega po lastni volji ni storil. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil od 6. 7. 2015 do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 2. 2017 zadržan od dela zaradi poškodbe pri delu oziroma bolezni. To pomeni, da letnega dopusta za leto 2016 (pa tudi za čas od 1. 1. 2017 do 16. 2. 2017) ni mogel izrabiti zaradi objektivnega razloga, zaradi česar je upravičen do plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust, ki mu je pripadal za navedeno obdobje.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil tožnik od 2. 7. 2016 do 10. 8. 2016 neupravičeno odsoten z dela, ker zdravstveni razlog za odsotnost ni obstajal oziroma nezmožnost za opravljanje dela ni bila ugotovljena z odločbo ZZZS. Drži, da za navedeno obdobje ni bila predložena odločba ZZZS o začasni nezmožnosti za delo, vendar to še ne pomeni, da je tožnik zlorabil bolniški stalež, za kar se zmotno zavzema pritožba. Odločba ZZZS ni edino dopustno dokazno sredstvo v sodnem postopku za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo. Kot je namreč ugotovilo prvostopenjsko sodišče, tožnikove plačilne liste za julij in avgust 2016 potrjujejo, da je bil v celotnem spornem obdobju v bolniškem staležu v breme ZZZS zaradi poškodbe pri delu. Tej trditvi tožnika toženec ni konkretizirano oporekal že v prvostopenjskem postopku, niti ji konkretizirano ne nasprotuje pritožba. Glede na obrazloženo je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da je v obdobju od 2. 7. 2016 do 10. 8. 2016 tožnik de facto koristil letni dopust in za to že prejel plačilo oziroma da mu je zdravstveno stanje omogočalo, da se zglasi na delo in zahteva izrabo letnega dopusta, pa tega ni storil. 12. Da je bil tožnik bolniško odsoten zaradi izkoriščanja sistema, ne pa zato, ker bi obstajali zdravstveni razlogi, po navedbah pritožbe izhaja tudi iz tega, da se je istega dne, kot mu je toženec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zaposlil pri drugem delodajalcu in pričel z opravljanjem dela,1 kar pomeni, da njegovo zdravstveno stanje pred izredno odpovedjo ni bilo tako, da bi mu pri tožencu onemogočalo opravljanje dela in izrabo letnega dopusta. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Iz prvostopenjskih razlogov res izhaja, da se je tožnik po prenehanju delovnega razmerja pri tožencu zaposlil pri drugem delodajalcu za čas od 17. 2. 2017 do 18. 3. 2017, vendar po pravilni oceni sodišča prve stopnje to še ne pomeni, da pred tem zaradi svojega zdravstvenega stanja ni bil zmožen za delo, ki ga je bil dolžan opravljati pri tožencu. V izpodbijanem delu sodbe je tudi pravilno pojasnjeno, da bi toženec morebitno zlorabo bolniškega staleža, ki je bila tožniku priznana z odločbami ZZZS, lahko uveljavljal s pritožbo zoper te odločbe v za to predvidenem postopku.

13. Pritožba s sklicevanjem na judikat Pdp 884/2013 neutemeljeno zatrjuje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nepredvidljiv dogodek niti objektivni razlog, ki bi delavcu onemogočal izrabo letnega dopusta. Že prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na judikat Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 135/2017 pravilno obrazložilo, da sta se odsotnost z dela zaradi poškodbe oziroma bolezni in pa podana odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka šteli za nepredvidljiv dogodek, ki je delavcu onemogočil koriščenje letnega dopusta. Tudi sicer je v obravnavani zadevi ključno, da je bil tožnik pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v dolgotrajnem neprekinjenem bolniškem staležu, zaradi česar letnega dopusta ni mogel koristiti.

14. Neutemeljeno je pritožbeno nasprotovanje prisojenemu nadomestilu za neizkoriščen letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika pri tožencu do dneva, ko je bila v sodnem postopku pogodba o zaposlitvi med strankama sodno razvezana (od 19. 3. 2017 do 24. 5. 2018). Zmotno je stališče pritožbe o neupravičeni obogatitvi tožnika, češ da mu je bilo za navedeno obdobje že pravnomočno prisojeno 100 % nadomestilo plače in s tem vzpostavljena situacija, kot da bi bil na letnem dopustu (dela v navedenem obdobju ni opravljal). V podkrepitev svojih navedb se pritožba sklicuje na sodno odločbo Pdp 519/2016, vendar spregleda, da je bila ta v revizijskem postopku spremenjena s sodno odločbo VIII Ips 135/2017. V njej je Vrhovno sodišče RS zavzelo prav stališča, ki jim pritožba v tem sporu neutemeljeno nasprotuje, in sicer da v primeru, če je bilo delavcu naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bil v ničemer prikrajšan; namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust: namen prvega je delavcu povrniti znesek plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, namen drugega pa je preprečiti, da bi prenehanje delovnega razmerja, ko ni več mogoče vzeti plačanega letnega dopusta, delavcu onemogočilo izkoristiti to pravico, čeprav zgolj v denarni obliki. V citiranem judikatu je bilo sprejeto tudi stališče, da čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu, katerega namen je delavcu med obdobji dela omogočiti počitek in čas za sprostitev in razvedrilo. Omenjena brezposelnost in priznanje nadomestila za neizkoriščen letni dopust se torej ne izključujeta, zato na drugačno presojo v tem sporu ne more vplivati pritožbeno sklicevanje na razloge sodbe opr. št. Pd 27/2017 o tem, da se je tožnik kljub temu, da je bil zmožen za delo, po 19. 3. 2017 odpovedal možnosti nadaljnje zaposlitve pri drugem delodajalcu in da je delo pričel iskati šele leto dni po podani odpovedi s strani toženca.2

15. Pritožba ne konkrektizira izpodbijanja odločitve o plačilu dodatka za delovno dobo. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotavlja, da je tudi v tem delu izpodbijana odločitev pravilna.

16. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani del sodbe, vključno s stroškovno odločitvijo, potrdilo (353. člen ZPP).

17. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Toženec s pritožbo ni uspel, tožnikov odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in zato ni bil za pravdo potreben strošek (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP).

1 Iz zaslišanja tožnika v sporu Pd 27/2017 (B22) sicer izhaja, da dela pri drugem delodajalcu zaradi zdravstvenih težav ni opravljal; po odločbi ZZZS je bil začasno nezmožen za delo do 13. 3. 2017 (B17). 2 Ob sklicevanju na te razloge je bilo tožniku v sporu Pd 27/2017 v okviru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje pri tožencu priznano do 17. 2. 2017. Ta odločitev je bila spremenjena s sodno odločbo Pdp 912/2018, s katero mu je bilo delovno razmerje pri tožencu priznano do 24. 5. 2018, razen v obdobju od 17. 2. 2017 do 18. 3. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia