Jedro

Tožba zaradi uveljavljanja zastarane terjatve po presoji sodišča nima verjetnega izgleda za uspeh in zato njena vložitev ni razumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 27. 2. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku zaradi vložitve tožbe za uveljavitev vračila polovice stroškov, ki jih je imel s preživljanjem svoje mld. hčere v letih 2003 do 2007. Iz obrazložitve sledi, da vložitev tožbe, na katero se prošnja nanaša, ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Zahtevek je skladno s 346. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastaral, saj je od obdobja med letoma 2003 in 2007, na katerega se zahtevek nanaša, minilo več kot pet let. Tožba bi morala biti vložena najkasneje do konca leta 2012, medtem ko je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil šele 27. 2. 2013. Ker pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni izpolnjen, je v zadevi odločeno tako, kot izhaja iz izreka.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. O njegovi prošnji za BPP za zastopanje v pravdnem postopku za vrnitev preživnine, za katero je zaprosil 28. 10. 2011, je bilo odločeno z odločbo Bpp 2957/2011 z dne 14. 11. 2012. BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, v obsegu sestanka pri odvetniku, preučitve dejanskega stanja in zakonodaje s sodno prakso ter izdelave pisnega pravnega mnenja v navedeni zadevi. Po posvetovanju z odvetnikom je želel vložiti tožbo zaradi vrnitve preživnine od leta 2003 do 2007. Zato je ponovno zaprosil za dodelitev BPP, ki pa je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena, ker bi moral tožbo vložiti najkasneje do konca leta 2012. Na odločbo Bpp 2957/2011 je čakal več kot eno leto. Če bi bila odločba izdana prej, bi po mnenju tožnika do zastaranja ne prišlo.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis Bpp 696/2013 in spis Bpp 2957/2011, ki je povezan z zadevo. Na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Dejanskemu stanju, ki ga skladno s podatki spisa navaja tožena stranka, tožnik ne ugovarja. Tako ni spora o tem, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi vračila polovice stroškov, ki jih je imel s preživljanjem mld. hčere v letih 2003 do 2007 vložil po poteku petih let od poteka obdobja, na katerega se zahtevek nanaša in s tem po poteku splošnega zastaralnega roka, ki je določen v 356. členu OZ.

Odločitev je zato po presoji sodišča skladna z OZ in z določbami ZBPP, na katere se v obrazložitvi sklicuje tožena stranka.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožba zaradi uveljavljanja zastarane terjatve tudi po presoji sodišča nima verjetnega izgleda za uspeh in zato njena vložitev ni razumna.

V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ta je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita ne glede na razloge, ki so po navedbah tožbe privedli do tega, da tožba ni bila vložena pred potekom petletnega zastaralnega roka.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.