Jedro

Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu s 431. členom ZKP ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za zastopanje v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. I Kpd 18282/2018, zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica 20. 4. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku posameznih preiskovalnih dejanj in za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Ker organ za BPP iz prošnje ni mogel razbrati dejstev in okoliščin o zadevi, je tožnico pozval k njeni dopolnitvi. Tožnica je prošnjo pravočasno dopolnila in v njej navedla, da ji je bil 11. 4. 2018 vročen sklep Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu (v nadaljevanju ODT v Novem mestu) št. Kt 2160/2017 z dne 11. 4. 2017, s katerim je zavrglo kazensko ovadbo Policijske postaje Novo mesto zoper osumljenko A.A. Ker se tožnica, kot oškodovanka v tej kazenski zadevi, z odločitvijo ni strinjala, je podala zahtevo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, saj meni, da je podan utemeljen sum, da je osumljenka storila očitano ji kaznivo dejanje, vendar želi, da se pred vložitvijo obtožnega predloga razčistijo še določene okoliščine v zvezi s samim dejanjem. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju določb 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je nato organ za BPP zaključil, da ni pravne podlage za ugoditev tožničini prošnji. Svojo odločitev utemeljuje s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 430. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj ugotavlja, da se kazenski postopek še ni začel, predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj pa še ne pomeni sodnega postopka. Navaja, da sodišče v tej fazi še ne sprejema odločitve, zato gre za drugačen položaj kot v preiskavi, kjer izdaja sklepa o preiskavi pomeni začetek kazenskega postopka. Glede na navedeno je zato tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je zaprosila za BPP za zastopanje v navedeni kazenski zadevi, v kateri je subsidiarna tožilka in ne osumljenka, kot to zmotno meni organ za BPP v izpodbijani odločbi. Navaja, da je s prevzemom pregona zoper osumljenko postala „nosilka postopka“, od katere je odvisno, katera preiskovalna dejanja se bodo opravila, zato kot pravni laik pri opravi posameznih preiskovalnih dejanj potrebuje pomoč odvetnika. Meni, da okoliščina, da se kazenski postopek še ni začel, nima vpliva na njeno prošnjo za dodelitev BPP, saj brez strokovne pravne pomoči ne more varovati svojih pravic in pravnih koristi. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji povrne stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

4. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah ter vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. V obravnavani zadevi je organ za BPP svojo svojo odločitev oprl na stališče, da oprava posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem ne pomeni sodnega postopka, zato glede na navedeno zakonsko določbo v takem primeru ni mogoče dodeliti BPP.

8. Tudi po presoji sodišča je tožnica v obravnavani zadevi zaprosila za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen. Kazenski postopek pred okrajnim sodišče se uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe (prvi odstavek 430. člena ZKP). Pred vložitvijo tega akta lahko t.i. upravičeni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja (prvi odstavek 431. člena ZKP), vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka. Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu z 431. členom ZKP namreč ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog. V okviru posameznih preiskovalnih dejanj se zato izvede le tista, s strani tožilca predlagana preiskovalna dejanja, ki so potrebna, da tožilec pridobi dokaze in podatke, ki mu omogočajo odločitev o tem, ali naj vloži obtožni predlog.

9. Tožničina navedba, da formalni začetek kazenskega postopka nima vpliva na njeno prošnjo za dodelitev BPP zaradi potrebe po varovanju njenih pravic in pravnih koristi že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, je zato zmotna. Tožnica je tudi po presoji sodišča zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se glede na njegovo trenutno fazo pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje. Skladno s 23. členom Ustave RS ima sicer tožnica pravico, da o njenih pravicah in pravnih koristih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (pravica do sodnega varstva). Vendar pa se uresničevanje te pravice v obravnavani zadevi začne šele z vložitvijo obtožnega predloga, ki ga tožnica lahko vloži zoper osumljenko in s tem uvede kazenski postopek. Po mnenju sodišča se na uresničevanje pravice do sodnega varstva navezujejo tudi navedbe organa za BPP v izpodbijani odločbi, s katerimi izpostavlja različnost položaja strank in sam namen posameznih preiskovalnih dejanjih v skrajšanem kazenskem postopku na eni strani ter preiskave v rednem kazenskem postopku na drugi strani. S tem, ko organ za BPP s povzemanjem določil ZKP še dodatno pojasnjuje, zakaj se pravica do sodnega varstva v fazi posameznih preiskovalnih dejanj (še) ne uresničuje, pa po prepričanju sodišča ne postavlja tožnice kot subsidiarne tožilke v vlogo osumljenke, kot to zmotno meni tožnica.

10. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnica v tožbi ni predlagala novih dokazov oziroma navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.