Jedro

Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka sklepa zavrnilo tožnikov predlog za zaznambo spora na podlagi odgovora na tožbo in nasprotne tožbe, vložene pri Okrajnem sodišču v Novem mestu dne 29.12.2009 pod opr. št. P 322/2009, in sicer pri nepremičninah, parc. št. 1004/2 in 1007/3, vpisanih v vl. št. 1272, k.o. G. v., last D. K., do celote, v korist predlagatelja D. K., K. u. 20, NM. Z 2. točko izreka sklepa je pri nepremičninah, pac. št. 1004/2 in 1007/3, k.o. G. v. zaznamovalo nepravnomočnost tega sklepa.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlogu ugodi ter dovoli predlagano zaznambo spora.

Navaja, da je pri nepremičninah, parc. št. 1004/2 in 1007/3, k.o. G. v. trenutno res vpisan kot lastnik, vendar pa je v korist I. J., tožnice iz prvotne tožbe oz. toženke po nasprotni tožbi, vpisana predznamba pridobitve lastninske pravice. Na njeni podlagi tožnica te nepremičnine že prodaja, zaradi česar bi rad predlagatelj z zaznambo spora dosegel učinek erga omnes, da o predmetnih nepremičninah poteka spor o lastništvu. Predlagatelj je namreč v pravdnem postopku P 322/2009 na tožbo I. J., s katero ta zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, vložil nasprotno tožbo na vrnitev darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine. V kolikor bi prvostopenjsko sodišče namreč ugodilo zahtevku tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, bo namreč lahko v drugem delu izreka iste sodbe zaradi okoliščin, ki opravičujejo zahtevek po vrnitvi darila, ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika po nasprotni tožbi glede izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila zaradi vrnitve darila. V tistem trenutku se bo tako zaznamba spora nanašala na I. J. kot imetnico lastninske pravice in je tako predlog za zaznambo spora utemeljen. Ker predlagatelj zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, gre za spor, ki se ga na podlagi 2. alineje 1. točke 1. odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Sam pomen vložene nasprotne tožbe pa ima dejansko tudi učinek izbrisne tožbe iz 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, saj bo trenutna vknjižba I. J. neveljavna zaradi prenove vknjižbe predlagatelja.

Pritožba je utemeljena.

Zaznambo spora urejajo določila 79. do 85. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZZK-1). Upoštevaje pogoje, določene v 79. členu ZZK-1, se zaznamba spora nanaša izključno na čiste stvarnopravne spore, torej spore, katerih neposredna posledica je pridobitev stvarne pravice (1. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1), prenehanje pravice (2. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1) ali določitev nujne poti (3. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1). Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, kar v tej zadevi predlaga predlagatelj, se dovoli le na podlagi tožbe oz. predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oz. predlagatelj postopka od sodišča zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, pridobljene na izviren način.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo predlagateljev predlog za zaznambo spora pri predmetnih nepremičninah, ker je predlagatelj njihov zemljiškoknjižni lastnik, ter zato, ker ne gre za spor, za katerega ZZK-1 določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o predmetnem vpisu (147. člen ZZK-1), zato so nerelevantne pritožbene trditve, da bi bila imetnica lastninske pravice na nepremičninah I. J., če bo prvostopenjsko sodišče ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku po izstavitvi zemljiškoknjižne listine.

Pravilna je tudi ugotovitev zemljiškoknjižnega sodišča, da – poleg zgoraj obrazloženega – predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, tudi ne predstavlja nobenega od sporov, ki so navedeni v 1. alineji 1. odstavka 79. člena ZZK-1 oz. da je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način. Predlagatelj pridobitev lastninske pravice utemeljuje z neveljavnostjo darilne pogodbe med njim in I. J. glede predmetnih nepremičnin ter posledično s svojim zahtevkom za vrnitev darila. Gre torej za obligacijski zahtevek in podlago za derivatni način pridobitve lastninske pravice, za katerega pa ZZK-1 ne dopušča varstva vrstnega reda z zaznambo spora.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, predlagateljeve pritožbene navedbe o utemeljenosti predlagane zaznambe spora pa so neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep, saj tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, hkrati pa je pritožbeno sodišče tudi dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).