Jedro

V obravnavani zadevi gre glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP za nujno zadevo, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe (kot procesni rok) v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic oziroma poletnega poslovanja, tj. od 1. 8. do 15. 8. 2020. Ker je tožnica tožbo vložila 25. 8. 2020, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko (kot izhaja iz ovojnice, v kateri je poslala tožbo), torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, je tožba vložena prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je 25. 8. 2020 vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, v kateri je predlagala, naj sodišče vrne zadevo toženki v ponovno odločanje ter odloči, da se z odločbo Bpp 813/2016 izvaja pravna pomoč zastopanja v vseh predlogih zaradi vnovičnega motenja A. A. na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2880/2013. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Tožba je prepozna.

3. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Med te razloge spada tudi, da je tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

4. Sodišče ugotavlja, da iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), izhaja, da je bila izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 813/2016 z dne 3. 7. 2020, s katero je bil postopek odločanja v tej zadevi končan, tožnici vročena 24. 7. 2020. To pomeni, da se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel v ponedeljek, 24. 8. 2020 (ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika). V obravnavani zadevi gre namreč glede na določbo četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za nujno zadevo, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe (kot procesni rok) v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic oziroma poletnega poslovanja, tj. od 1. 8. do 15. 8. 2020 (9. točka tretjega odstavka 83. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS, v zvezi z drugim odstavkom istega člena ZS). Ker je tožnica tožbo vložila 25. 8. 2020, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko (kot izhaja iz ovojnice, v kateri je poslala tožbo), torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, je tožba vložena prepozno.

5. O navedeni ugotovitvi je sodišče pred izdajo tega sklepa s pozivom I U 1220/2020-9 z dne 9. 9. 2020, ki je bil tožnici vročen 22. 9. 2020, seznanilo tožnico in ji dalo možnost izjave oziroma da poda ustrezne navedbe in ponudi dokaze o tem, vendar tožnica v zvezi s tem v danem roku (in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa) ni navedla oziroma izkazala ničesar drugega, saj na poziv ni odgovorila.

6. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče dodaja, da je bila tožnica v pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi pravilno poučena o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe pri Upravnem sodišču RS.

7. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

8. Sodišče je odločilo po predsedniku senata na podlagi tretjega odstavka 36. členaZUS-1.