Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklepčne tožbe, torej take tožbe, iz katere bi izhajala utemeljeno zahtevka po ZPSVIKOB-1, do katerega uveljavitve je prišlo po vložitvi tožbe, tožnik še ni mogel oblikovati, saj mu še ni bilo omogočeno, da se izjavi glede zakonskih sprememb.
V dani situaciji, ko tožnik ob vložitvi tožbe še ni mogel oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njegovem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, bi preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča lahko v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Tožnik s tožbo, vloženo 16. 12. 2016, zoper Banko Slovenije uveljavlja plačilo odškodnine.
2. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 6. 2. 2020 je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v odločanje Okrožnemu sodišču v Mariboru. Odločitev o pristojnosti je oprta na v času izpodbijanega sklepa veljavni Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju: ZPSVIKOB).
3. Tožnik sklep izpodbija s pritožbo, vloženo 25. 2. 2020, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je ZPSVIKOB v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, ker mu nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom pristojnosti mu je bilo odvzeto pravno sredstvo v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju za odškodninsko odgovornost poslovne banke. Sodišče je spregledalo, da tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek tudi po drugih pravnih podlagah, ne le na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).
4. Po sprejemu novega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB-1), je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Tožnik se na poziv ni odzval, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pri njej vztraja.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Po drugem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. S tožbo namreč tožnik zahteva od sodišča, naj mu proti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. Zato je tudi nastop pravnih posledic, določenih v procesnih določbah o pristojnosti sodišča, vezan na obstoj dejstev, ki jih v tožbi navede tožnik. Katera dejstva so odločilna, pa je odvisno od pravne norme.
7. Iz dejstev, navedenih v predmetni tožbi, je moč sklepati, da tožnik trdi, da mu je škoda nastala (tudi) zaradi odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke. V sedaj veljavnem ZPSVIKOB-1, tako kot v razveljavljenem ZPSVIKOB, v času veljavnosti katerega je bil izdan izpodbijani sklep, je za odločanje v postopkih sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank res določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Vendar ni moč spregledati, da je bila tožba vložena pred sprejemom ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1. Tožbe, vložitev kakršne od tožnika zahteva 180. člen ZPP, tožnik v času njene vložitve zato še niti ni mogel oblikovati, saj še ni mogel navesti vseh dejstev, ki morajo obstajati po materialnem pravu, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku. Povedano še drugače, sklepčne tožbe, torej take tožbe, iz katere bi izhajala utemeljenost zahtevka po ZPSVIKOB-1, do katerega uveljavitve je prišlo po vložitvi tožbe, tožnik še ni mogel oblikovati, saj mu še ni bilo omogočeno, da se izjavi glede zakonskih sprememb.
8. Zgolj dejstvo, da je tožba vložena s tožbenim zahtevkom zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, iz gornjega razloga še ne more napotovati na sklep, da gre za postopek, ki se vodi na podlagi ZPSVIKOB-1. V postopku pred sodiščem mora biti namreč vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča. Gre za pravico stranke do izjave, ki izhaja iz 22. člena Ustave, varuje pa jo tudi pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
9. Po ureditvi odškodninskega varstva z ZPSVIKOB-1 je treba tako tožniku, ki je tožbo vložil pred uveljavitvijo tega zakona, sprva dati možnost, da tožbo oblikuje v skladu z novo zakonodajo in da morebiti prilagodi tudi zahtevek. Šele, ko mu bo dana možnost, da v tožbi skladno s 180. členom ZPP natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga po uveljavitvi nove zakonodaje zahteva, bo možno na zatrjevana dejstva vezati nastop (številnih) pravnih posledic, tudi glede pristojnosti. Ni odveč izpostaviti, da bi v dani situaciji, ko tožnik ob vložitvi tožbe še ni mogel oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njegovem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča lahko v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča.
10. Pritožbi je bilo potrebno tako ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Vrnitev zadeve v nov postopek ni bila potrebna, ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po uradni dolžnosti ter morebiti v nadaljevanju postopka o nepristojnosti niti ne bo ponovno odločalo.
11. O stroških, nastalih z vložitvijo te pritožbe, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
-------------------------------
1Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/2019. Ta zakon ne velja od 8. 3. 2023, ker je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-4/20-66 (Uradni list RS, št. 29/2023).
2Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/2006 in nasl.
3Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 44/2024. Ta zakon velja od 15. 6. 2024.
4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, in nasl.
5Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024, 11. točka obrazložitve.
6Primerjaj 48. člen ZPSVIKOB-1.
7Zakon o ratifikaciji te konvencije in njenih protokolov je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/1994.
8V predmetni zadevi tožba toženi stranki še ni bila vročena.
9Glej več J. Zobec v L. Ude et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, 2009, Ljubljana, stran 513.