Jedro

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vrste ugovorov tožene stranke, s katerimi je oporekala ugotovitvam izvedenca in utemeljenosti tožbenega zahtevka, čeprav je bilo na to opozorjeno s strani višjega sodišča že v prvem razveljavitvenem sklepu. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da so posamezne trditve tožene stranke ali njene pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitev tega prepavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, bi moralo o tem zavzeti stališče in sicer za vsako od teh v zvezi z vsakim od odločilnih dejstev, ki so bila med pravdnima strankama sporna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 49182/2012 z dne 11. 4. 2012 tudi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini zneska glavnice 158.294,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 dalje do plačila; da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 43.247,17 EUR in pobotni ugovor zavrnilo; toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki glavnico 158.294,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila, kapitalizirane zamudne obresti v znesku 6.895,06 EUR z zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 10.348,75 EUR z obrestmi, vse v 15-ih dneh (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju, po razveljavitvi dne 8. 12. 2014 prvič izdane sodbe v tej zadevi, dokazni postopek dopolnilo z zaslišanjem prič in z dvema dopolnitvama izvedenskega mnenja izvedenca A. A. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke do tožeče stranke in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo. Navedlo je, da je: “ potrebno v celoti slediti navedbam in trditvam tožeče stranke, katere je v svojem osnovnem izvedenskem mnenju z dne 9. 9. 2013 in v svojih dopolnitvah izvedenskega mnenja z dne 27. 1. 2017 in 15. 6. 2017 v celoti argumentirano ugotovil in potrdil izvedenec gradbene stroke A. A., pri čemer sodišče ugotavlja, da zaradi ponavljajočih se pavšalnih trditev tožene stranke, da mnenje izvedenca A. A. dokazuje, da tožeča stranka ni dokončala vseh del, sodišče povzema trditve tožeče stranke o višini njenega zahtevka in kaj od tega je nesporno dokazano z obračunom izvedenca A. A.” Nato pa je navedbe tožeče stranke dobesedno povzelo, ne da bi ugotovilo, katera so sporna odločilna dejstva in obrazložilo, zakaj posamezna od tistih, ki jih zatrjuje tožeča stranka (da je opravila vsa naročena dela, da jih je opravila brez napak oziroma je te odpravila, da so zaračunana dela vrednostno in količinsko ustrezna ……), šteje za dokazana. Sodišče prve stopnje se do trditev tožene stranke (razen do trditev glede pristojnosti nadzornice) ni niti opredelilo. Le v zvezi z ugovorom tožene stranke, da tožeča stranka ni dokončala vseh del, je navedlo, da ta ponavlja pavšalne trditve, da mnenje izvedenca A. A. dokazuje, da tožeča stranka ni dokončala vseh del. 6. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posamezna od spornih odločilnih dejstev pritožbeno sodišče izpostavlja v nadaljevanju.

Glede (ne)izvedbe, (ne)dokončanja del in izvedbe del z napakami

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka k ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan v tej zadevi, priložila zapisnik napak in nedokončanih del na stanovanjski hiši v Ljubljani, v katerem je navedla dela, ki naj ne bi bila dokončana. Navedla je, da naj sodišče zapisnik šteje kot del njenih navedb. Izvedenec A. A. je v izvedenskem mnenju, ki ga je izdelal v postopku zavarovanja dokazov I R 107/2012, na zastavljeno vprašanje: “Ali je predlagatelj izvedel vsa dela, ki se jih je zavezal izvesti po sklenjeni Pogodbi z dne 20. 8. 2010?”, odgovoril z: ” DA in NE.” Takšen odgovor za toženo stranko ni bil razumljiv, zato je predlagala, da izvedenec svoje mnenje dopolni. Izvedenec je v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja navedel: “ da je že v prvem mnenju pojasnil, zakaj DA in NE, da se iz dokumentacije v obsegu pravdnega spisa in na podlagi ogleda objekta ugotavlja, da je izvajalec del v skladu z določili sklenjene Pogodbe izvajal naročena dela ter da je bilo ugotovljeno tudi dejstvo, da so bila v času gradnje izvedena tudi druga dela, to je spremenjena in dodatna dela, katera niso bila predhodno dogovorjena v sklenjeni Pogodbi oziroma dokumentaciji, ki je sestavni del Pogodbe.” V prvi dopolnitvi izvedenskega mnenja je tudi pojasnil, da stanje izvedenih del omogoča rabo objekta ter da ne more jasno odgovoriti na vprašanje, zakaj nekatera dela niso bila izvedena, da pa so razlogi lahko različni. Možne razloge je tudi navedel (list. št. 429 – točka 2. dopolnitve izvedenskega mnenja). Navedel je tudi, da je iz stolpcev z oznakami 11,12 in 13 razvidno, katera dela niso bila izvedena. V drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je odgovarjal na pripombe tožene stranke na prvo dopolnitev izvedenskega mnenja (točke 4. in 5. odgovora na list. št 475/5). Čeprav tožena stranka na to dopolnitev ni podala pripomb, bi sodišče prve stopnje izvedensko mnenje moralo oceniti in obrazložiti, iz katerih ugotovitev izvedenca izhaja, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, kar velja tudi za ugotovitve glede manjvrednosti izvedenih del (list. št. 475/6). Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Glede spremenjenih in dodatnih del

8. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje mnenje podal ob predpostavki, da je tožeča stranka imela soglasje tožene stranke za spremenjena in dodatna dela, kar pa je bilo, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, med pravdnima strankama sporno. Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na določbe 88. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), navedlo, da je s soglasjem, ki ga je izrecno podala nadzornica k spremembi izvedenih del, zagotovljeno, da tožeča stranka nobene spremembe ni opravila samovoljno. Takšna razlaga sodišča prve stopnje pa je zmotna. V skladu z določbo prvega odstavka 88. člena ZGO -1 odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata investitor in projektant. Že iz te določbe izhaja, da je za spremembe in dopolnitve potrebno soglasje investitorja. Dodatna oziroma spremenjena dela namreč niso predmet prvotno dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Zato je zanje potreben nov dogovor z naročnikom (tako tudi 8. točka 9. člena Posebnih gradbenih uzanc - PGU). Soglasje nadzornice bi zadoščalo le, če bi bila ta s strani naročnika pooblaščena tudi za izdajo takšnega soglasja, za kar v danem primeru ni trditev.

9. Ker je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo obseg pooblastil nadzornice J. J., se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka spremenjena in dodatna dela, ki jih je ugotovil izvedenec, tudi naročila oziroma zanje dala soglasje. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Sodišče prve stopnje je v tej smeri sicer izvajalo tudi dokaze z zaslišanjem prič, vendar izpovedb ni ocenilo.

10. Sodišče prve stopnje bi tako moralo najprej ugotoviti, katera so bila dodatna oziroma spremenjena dela, za katera tožeča stranka po navedbah tožene stranke naj ne bi imela soglasja, in oceniti, ali je zanje soglasje imela.

Glede zamude pri izvedbi del

11. Pritožnik tudi utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njegovih trditev, da je bila tožeča stranka v zamudi z izpolnitvijo svojih obveznosti po Pogodbah, da je bila v skladu z 11. členom obeh Pogodb dogovorjena pogodbena kazen v višini 0,02% dnevno oziroma maksimalno 10% pogodbene vrednosti del ter da je treba zato, ker je bila tožena stranka v zamudi najmanj 85 dni, od morebitne terjatve odšteti 10% pogodbene vrednosti del, kar znese 39.800,29 EUR. Sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP.

Glede sprejema in izročitve

12. Sodišče prve stopnje je navedlo, da: ”če je začel naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe, kar se je zgodilo v konkretnem primeru.” Svojo odločitev je oprlo na 112. člen PGU. Vendar pa svojih zaključkov ni obrazložilo, saj ni niti navedlo, kdaj se je objekt začel uporabljati, čeprav je v tej smeri izvajalo dokaze.

Glede (ne) zapadlosti zahtevka

13. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditev tožene stranke glede 13. člena Pogodb, ki določata pogoje primopredaje. Tožena stranka se je v zvezi s tem sklicevala na načelo sočasnosti izpolnitve, nedospelosti terjatve ter na pravico do zadržanja plačila v višini 10% pogodbene vrednosti del (tretji odstavek 8. člena Pogodb). Sodišče prve stopnje se do ničesar od navedega ni opredelilo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Glede razlike med izračunom izvedenca in celotnim vtoževanim zneskom

14. Pritožnik nadalje utemeljeno graja zaključke sodišča prve stopnje v 15. točki obrazložitve, iz katerih izhaja, da tožeča stranka ni upravičena le do zneska, do katerega naj bi bila upravičena po izračunu izvedenca (112.480,85 EUR), temveč tudi do razlike do celotnega vtoževanega zneska (45.813,95 EUR). Ti namreč temeljijo zgolj na navedbah tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge z dne 30. 10. 2014. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je iz izračunov tožeče stranke v tej pripravljalni vlogi razviden mestoma napačen pristop izvedenca pri izdelavi mnenja, ni pa teh svojih ugotovitev obrazložilo, tako da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Prav tako se ni opredelilo do odgovora tožene stranke na zgoraj navedeno pripravljalno vlogo tožeče stranke.

Glede izvedenskega mnenja izvedenke I. M. 15. Izvedensko mnenje izvedenke I. M. ima res samo moč enostranskih navedb tožene stranke, kot je to pravilno navedlo sodiše prve stopnje, kar pa še ne pomeni, da se sodišču do teh ni treba opredeliti.

Glede pobotnega ugovora tožene stranke

16. Pritožnik nadalje utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke zgolj na podlagi ugotovitev, da cesijska pogodba, na podlagi katere naj bi tožena stranka pridobila terjatev družbe R. d.o.o do tožeče stranke, ni podpisana s strani nobene od pogodbenih strank. Za sklenitev cesijske pogodbe namreč posebna oblika ni predpisana. Obstoj pogodbe dokazuje izkazano soglasje volj cedenta in cesionarja. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega prepričanja, da bi bil obstoj cesijske pogodbe izkazan le, če bi bila ta podpisana, ni ocenilo drugih dokazov, ki jih je izvajalo v tej smeri, in sicer izpovedb D. D. in E. E. Slednja je bila v času sklenitve cesijske pogodbe zakonita zastopnica družbe R. d.o.o. in tožene stranke. Sodišče prve stopnje je torej zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo Zaključek

17. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, ki onemogočajo njen preizkus. Poleg tega je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vrste ugovorov tožene stranke, s katerimi je oporekala ugotovitvam izvedenca in utemeljenosti tožbenega zahtevka, čeprav je bilo na to opozorjeno s strani višjega sodišča že v prvem razveljavitvenem sklepu. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da so posamezne trditve tožene stranke ali njene pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitev tega prepavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, bi moralo o tem zavzeti stališče in sicer za vsako od teh v zvezi z vsakim od odločilnih dejstev, ki so bila med pravdnima strankama sporna. To velja tudi za trditve, za katere meni, da niso relevantne za odločitev. Poleg tega bi sodišče prve stopnje moralo izvedensko mnenje tudi oceniti in obrazložiti, zakaj posamezno dejstvo v zvezi z ugotovitvami izvedenca šteje za dokazano in zakaj so resnične trditve tožeče stranke in ne tožene stranke v zvezi s tem dejstvom.

18. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj izpodbijana sodba nima razlogov o večini spornih pravnoodločilnih dejstev (prvi odstavek 154. člena ZPP). Te bi prvič podalo pritožbeno sodišče, v kolikor bi kršitve odpravljalo samo. S tem pa bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe.

19. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz gornje obrazložitve

20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Ta se vloži pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenje.