Jedro

Tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bil izdan izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, niti njegovega sodelovanja v tem postopku ne predvidevajo določbe ZBPP, zato nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe. Prav tako izpodbijani sklep za tožnika (neposredno) nima nobenih pravnih posledic, saj se mu z njim ne nalaga nobena obveznost in tudi ne priznava pravica, ki bi lahko bila predmet upravnega spora.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se odvetnici A.A. prizna nagrada v višini 687,43 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 114,57 EUR; da se priznani znesek po izvršljivosti sklepa izplača v skladu z določili 44. in 45. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) in nakaže na transakcijski račun odvetnice.

Odločitev je utemeljila s podatkom, da je bila prosilcu B.B., z odločbo, opr. št. Bpp 175/2008 z dne 25. 4. 2008, odobrena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, v kazenski zadevi zoper obdolženega B.B., ki se pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju vodi pod opr. št. K 14/2006. Odvetnica je po vložitvi pritožbe v navedeni kazenski zadevi toženi stranki predložila izpolnjeno napotnico s stroškovnikom ter predlagala odmero stroškov. Odvetnica je bila z odločbo Bpp 454/2009 z dne 19. 2. 2010, na podlagi njene zahteve za razrešitev, razrešena nudenja BPP prosilcu, ki mu je bil dodeljen drug odvetnik, v zadevi pa so bili za doslej opravljene in priglašene storitve v predhodno navedeni kazenski zadevi izpolnjeni pogoji za odmero nagrade odvetnici. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila pravno podlago na podlagi katere je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (šesti odstavek 30. člena ZBPP) in pojasnila, da odločitev o višini izplačila temelji na poročilu odvetnice, stroškovniku in predloženih listinah spisa opr. št. K 14/2006 ter izračun tudi natančno obrazložila.

Tožnik v vloženi tožbi in dopolnitvi tožbe odločitvi tožene stranke oporeka in navaja razloge zaradi katerih vlaga tožbo. Pojasnjuje, da ga je odvetnica zastopala v nasprotju z njegovimi navodili, da je prikrivala oziroma uničila dokaze in da je izdajala tajne podatke. V njegovo škodo je v kazenski zadevi odločalo tudi sodišče. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da iz vložene tožbe z dne 25. 7. 2010 ne izhaja zoper katero odločbo oziroma sklep tožnik vlaga tožbo. Za primer, da se tožnikova tožba nanaša na odločbo Bpp 175/2008 z dne 19. 2. 2010, sodišču pojasnjuje, da je bila navedena odločba tožeči stranki vročena 1. 3. 2010, zato je bila tožba vložena prepozno. Tudi sicer se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na svoje navedbe in argumente za izdajo odločb in vztraja, da so očitki tožeče stranke, ki se nanašajo na zadevo opr. št. K 14/2006 neutemeljeni. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjega razloga: V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo 26. 7. 2010. Tožba je bila nerazumljiva in nepopolna, ker ji ni bil priložen izpodbijani akt, zato je sodišče tožnika z dopisom z dne 7. 9. 2010 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Tožnik je v dopolnitvi tožbe z dne 11. 10. 2010 pojasnil, da izpodbija Sklep tožene stranke, številka Bpp 175/2008 z dne 19. 2. 2010, ki ga je tudi priložil. Po vpogledu v podatke upravnega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, številka Bpp 175/2008, sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep tožniku vročen 18. 3. 2010, torej je tožnik tožbo vložil po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe.

V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom odvetnici A.A. priznala nagrado v višini 687,43 EUR, do katere je bila odvetnica upravičena na podlagi šestega odstavka 30. člena ZBPP, v povezavi z določbo 40. člena ZBPP, ki izvajalcu brezplačne pravne pomoči narekuje določeno ravnanje z napotnico zaradi obračuna porabljenih stroškov. Gre torej za določbo, katere naslovnik je izvajalec brezplačne pravne pomoči, kar po presoji sodišča pomeni, da tožnik v tem postopku ne more biti stranka. To stališče sodišča potrjuje tudi ugotovitev, da tožnik v tem postopku ni sodeloval kot stranka, niti mu izpodbijani sklep ni bil vročen, ampak poslan v vednost. Tožnik torej ni bil stranka postopka in zato ne more biti upravičen vlagatelj za izpodbijanje prej navedenega sklepa, izdanega na podlagi 40. člena ZBPP.

Po določbi 17. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, štev. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bil izdan izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, niti njegovega sodelovanja v tem postopku ne predvidevajo določbe ZBPP, nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe. Prav tako izpodbijani sklep za tožnika (neposredno) nima nobenih pravnih posledic, saj se mu z njim ne nalaga nobena obveznost in tudi ne priznava pravica, ki bi lahko bila predmet upravnega spora, zato je bilo treba tožbo zavreči prvenstveno iz tega razloga, ki je procesne narave, kar pomeni, da se sodišče v presojo tožbenih ugovorov, ker so ti vsebinske narave, ni spuščalo. Zavrženje tožbe temelji na določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.