Jedro

Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno, na kateri dan se ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za vložitev pravnega sredstva kot procesne aktivnosti stranke).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prepozen ugovor dolžnika.

Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožil dolžnik. Dolžnik zaradi odsotnosti pisanja dne 16. 10. 2009 ni mogel prevzeti. 15 dnevni rok se je iztekel 31. 10. 2009. Rok za ugovor je tako začel teči 01. 11. 2009. Ker pa je vročevalec pošiljko dolžniku pustil v predalčniku šele dne 03. 11. 2009, je rok za ugovor dejansko začel teči šele tega dne, zato je ugovor z dne 06. 11. 2009 pravočasen. Glede na navedeno predlaga, da je pritožbe utemeljena.

Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je stališče dolžnika zmotno. 142. člen Zakona o pravdnem postopku določa, da se v primerih, ko naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, v konkretnem primeru torej 31. 10. 2009. Ugovor z dne 06. 11. 2009 je zato prepozen in je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) je v meničnih in čekovnih sporih ugovor potrebno vložiti v treh dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Fizičnim osebam se ob odsotnosti ostalih okoliščin (npr. dejstva, da je osebi odvzeta prostost, da ima pooblaščenca, da gre za vojaško osebo itd.) pisanja vroča v stanovanju (139. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa takšna vročitev vedno ni mogoča, saj naslovnika v stanovanju ni mogoče najti, ZPP v 140. členu in 141. členu določa tudi druge načine vročitve. V času predmetnega postopka je že veljala novela Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP-D, ki velja od 01. 10. 2008), ki je spremenila dotedanji 141. in 142. člen, in sicer se sedaj vročitev pisanja, ki se vroča stranki osebno, in nadomestna vročitev po 140. členu ni možna, opravi tako, da vročevalec pisanje pusti na pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15 dneh, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v obvestilu tudi opozori. Po preteku tega roka vročevalec pisanje pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Le če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču. Iz obvestila o vročitvi sklepa o izvršbi je razvidno, da je bilo dne 16. 10. 2009 v dolžnikovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o poskusu vročitve sodne pošiljke. Dolžnik na pošti pošiljke ni dvignil in je tako 15-dnevni rok potekel dne 31. 10. 2009, zato se šteje, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa po preteku tega dne opravljena. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno, na kateri dan se ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za vložitev pravnega sredstva kot procesne aktivnosti stranke). Prav tako glede na zgoraj citirane določbe za tek roka ni pomembno, kdaj je bila pošiljka puščena v hišnem nabiralniku (s to spremembo se v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko se je pisanje po preteku roka vrnilo sodišču, vročitev pa se je štela za opravljeno, ko je bilo puščeno drugo obvestilo, zagotavlja le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil). Ne drži tako pritožbeno stališče, da je bil sklep o izvršbi vročen šele dne 03. 11. 2009, ko je bil puščen v nabiralniku, in je zato ugovor pravočasen. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor, poslan priporočeno po pošti dne 06. 11. 2009, prepozen. Sodišče druge stopnje je zaradi navedenega pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s šestim odstavkom 38. člena ZIZ). Tudi glede stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnik sam, ker so nepotrebni. V odgovoru namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (peti odstavek 38. člena ZIZ).