Jedro

Ker vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah ZPP ni bila pravilno opravljena, sodišče posledično ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (odločitev glede drugega toženca) razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom ugotovilo, da sta prvi in drugi toženec 8. 5. 1997 motila tožnika v mirni posesti stanovanja št. 103 na naslovu B. s tem, da sta tožnika z uporabo sile in groženj odstranila iz stanovanja, nato pa 9. 5. 1997 odpeljala pohištvo, opremo in garderobo tožnika in njegove družine iz stanovanja, s tem mu onemogočila mirno posest na stanovanju in stvareh, opredeljenih v 3. točki izreka sklepa. Tožencema je naložilo, da sta v roku 24 ur solidarno dolžna predati tožniku v posest stanovanje ter v izreku sklepa navedene predmete, hkrati pa je tožencema prepovedalo motenje ali odvzem posesti, ki jo ima tožnik in njegova družina na stanovanju in premičnih stvareh.

Drugi toženec v pritožbi proti temu sklepu navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je v tem postopku sodišče vsa sodna pisanja zanj vročalo na naslov M., čeprav toženec niti v času vročanja tožbe v odgovor, niti kasneje na tem naslovu ni bival, pač pa je bival v L., kjer je imel od 28. 5. 2001 prijavljeno stalno prebivališče. Sodišče je kljub temu, da je bilo seznanjeno, da toženec na naslovu v tožbi ne biva, napačno štelo tožbo za pravilno vročeno, kasneje pa vročitve opravljalo preko sodne deske. Zaradi opustitve vročitve drugi toženec ni imel možnost obravnavanja pred sodiščem, zlasti ni imel možnosti vložiti odgovor na tožbo, se udeležiti naroka in zavarovati svojih pravic v sodnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je že sàmo v sklepu, s katerim je odločalo o pritožnikovem predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti obravnavanega sklepa, ugotovilo, da vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ni bila pravilno opravljena (določba prvega odstavka 140. člena). Posledično sodišče ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi drugega odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko). Pritožba se zato pravilno sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je bila storjena, ker je sodišče z opustitvijo vročitve pritožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Ker sodišče druge stopnje te kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in prvim odstavkom 354. člena ZPP).