Jedro

Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče v sodni register vpisalo ustanovitev zavoda E. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila Republika Slovenija, ki je kot udeleženec v postopku svoj pravni interes utemeljevala na določbah Zakona o javni rabi slovenščine (v nadaljevanju ZJRS). Uveljavljala je pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa smiselno predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni dopustna.

Pritožnica kot udeleženka v tem registrskem postopku uveljavlja svoj pravni interes na podlagi 4. in 26. člena ZJRS. V skladu z navedenimi določbami je Republika Slovenija, pri njej pa Ministrstvo za kulturo, pristojno za spremljanje izvajanje tega zakona, za oblikovanje jezikovne politike in za zagotavljanje možnosti za njeno izvajanje.

Pritožnica meni, da ime subjekta vpisa ni v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZJRS, ker ni v slovenskem jeziku, v njem pa so tudi črke, ki niso del slovenske abecede. Po citiranem določilu zakona, na katerega se sklicuje pritožnica sama, pa se firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava, ki opravljajo registrirano dejavnost, vpiše v sodni register, če je skladno s področnimi zakoni v slovenščini. Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika. V obravnavani registrski zadevi pa gre za vpis zasebnega zavoda, torej pravno osebo zasebnega prava, glede katerega pa je ob zgoraj povedanem pritožniku treba odreči pravni interes za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 39. člena ZSReg pritožbo kot nedopustno zavrglo.