Jedro

Toženec je bil kot uporabnik objekta na ustrezen način obveščen o nameravani dimnikarski storitvi, saj za to niso potrebne določbe o osebnem vročanju in poizvedbe o stalnem prebivališču, ob upoštevanju, da je toženec uporabnik in lastnik objekta B. in mu je tožeča stranka tja tudi pošiljala obvestila.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: Sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici I 2006/1025 z dne 21. 11. 2006 in I 294/2007 z dne 8. 5. 2007 ostaneta v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

II.Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 417,31 EUR in pritožbene stroške v znesku 119,85 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo v izreku navedena sklepa o izvršbi tudi v točki 1 in 3 izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 858,62 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper tako sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi njenemu zahtevku.

3.V pritožbi tožeča stranka navaja, da je uporabnik dimnikarskih storitev tudi nekdo, ki ni lastnik objekta ter da je toženec uporabnik stavbe na naslovu B. in je tudi sam večkrat potrdil, da skrbi, da stavba deluje obljudeno in v njej tudi živel s svojo soprogo. Uredba v členu 28 res določa, da mora koncesionar namero opravljanja dimnikarske storitve najaviti uporabniku, vendar ne pod pogoji, ki jih navaja sodišče prve stopnje in nikjer ni navedeno, da bi bilo to obvestilo potrebno pošiljati na uradni naslov, temveč na naslov, kjer leži stavba in se ne zahteva osebno obveščanje. V nadaljevanju pritožbe tožeča stranka opisuje primer obveščanja v počitniškem naselju v K. g., kjer imajo objekte ljudje iz različnih držav in krajev. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral biti vsak posamezni lastnik obveščen osebno. Ne more biti tožeča stranka kaznovana zaradi tega, ker se ni poslužila drugih možnosti obveščanja na oglasnih deskah občin in krajevnih skupnosti. V spisu se nahaja vročilnica na kateri je navedeno, da je bila pošiljka puščena in so zgrešeni zaključki sodišča prve stopnje, da toženec obvestil ni prejel. Puščanje pošiljk na tem naslovu je potrdila tudi P. S. Napačni so zaključki sodišča prve stopnje, kakšne poizvedbe bi morala izvajati tožeča stranka glede uradnih bivališč. Tožeča stranka se pritožuje tudi zoper odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni prenizko.

4.Toženec je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Med strankama ni sporen niti temelj, niti višina vtoževanega zneska, temveč samo ali je tožeča stranka na ustrezen način obvestila toženca o nameravani dimnikarski storitvi.

7.Med strankama ni sporno, da je tožnik lastnik in hkrati uporabnik stanovanjske hiše B.. Po določilu člena 28 Uredbe o načinu, predmetu in izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovitve rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. list RS 129/2004; v nadaljnjem besedilu Uredba) mora koncesionar namero opravljanja storitev dimnikarske službe uporabniku najaviti vsaj 7 dni pred začetkom storitev pisno z obvestilom objavljenim v skupnih prostorih uporabnikov stavbe ali na krajevno običajen način z objavo v medijih, oglasnih deskah občine ali krajevne skupnosti in na podlagi dogovora z uporabnikom. Sistem obveščanja je širok in širši kot pri vročanju v drugih postopkih. Toženec je lastnik in uporabnik objekta na naslovu B., zato mu je tožeča stranka pravilno poslala obvestilo na navedeni naslov, pa tudi iz dopisa pošte B. izhaja, da tožencu vročajo pošiljke na naslov B.(l. št. 83). Glede na navedeno so neutemeljeni zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je za odločanje v tej zadevi pomembno kje ima toženec prijavljeno stalno prebivališče (B. x) in da tožeča stranka o nameravani opravljeni storitvi toženca ni obvestila na pravi naslov in da bi se tožeča stranka morala na uraden način prepričati o stalnem prebivališču uporabnikov, saj kaj takega ne izhaja iz Uredbe kot utemeljeno opozarja tožeča stranka v pritožbi.

8.Zaključki sodišča, da toženec obvestil ni prejel, nimajo opore v izvedenih dokazih. Ker je bil toženec kot uporabnik objekta obveščen na ustrezen način o nameravani dimnikarski storitvi, saj za to niso potrebne določbe o osebnem vročanju in poizvedbe o stalnem prebivališču kot zmotno navaja sodišče prve stopnje ob upoštevanju, da je toženec uporabnik in lastnik objekta B. in mu je tožeča stranka tja tudi pošiljala obvestila.

9.Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno napačna in je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti in ugoditi tožbenemu zahtevku (člen 358 ZPP).

10.Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožeča stranka je uspela v tem postopku in toženec ji mora povrniti pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/2 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.