Jedro

Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva, zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Delovnega sodišča v Celju št. Bpp 41/2023 z dne 25. 4. 2023 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo prosilki (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) dodelila izredno brezplačno pravno pomoč od 25. 4. 2023 dalje za pravno svetovanje in zastopanje in za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (I. točka izreka). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila Odvetniško družbo A. (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je prosilka 24. 4. 2023 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje in za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Prosilka je tujka z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, zato je lahko v skladu z 10. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Materialnega položaja prosilke organ ni ugotavljal, saj je upravičena do denarne socialne pomoči, zato se ji lahko dodeli izredna brezplačna pravna pomoč na podlagi prvega odstavka 12. člena ZBPP.

3. Glede presoje pogoja iz 24. člena ZBPP je toženka povzela določila 367. člena in 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o vložitvi revizije zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in določila glede predloga za dopustitev revizije. Nadalje je ugotovila, da iz priložene dokumentacije izhaja, da je prosilka 6. 4. 2023 prejela sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023, s katero je sodišče odločalo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 159/2022 z dne 8. 11. 2022. Prosilka se s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je sodišče zavrnilo njen tožbeni zahtevek, ne strinja, zato želi zoper sodbo vložiti predlog za dopustitev revizije. Na podlagi navedenega je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da v tej fazi postopka možnost za uspeh prosilke v postopku vložitve predloga za dopustitev revizije ni povsem izključena, zadeva pa je pomembna za njen socialno-ekonomski položaj, zato je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako je zaključila, da prosilka izpolnjuje tako materialni kot tudi vsebinski pogoj in je upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je razvidno iz izreka odločbe. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetniško družbo, ki jo je prosilka sama izbrala in je soglašala z zastopanjem prosilke po odobreni brezplačni pravni pomoči. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožbo zoper navedeno odločbo je vložilo Državno odvetništvo kot tožeča stranka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek. V tožbi navaja, da odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena brezplačne pravne pomoči, prav tako ni zadoščeno standardu obrazloženosti.

5. Tožeča stranka trdi, da je odločitev glede presoje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP nemogoče preizkusiti, saj ne vsebuje pravno odločilnih dejstev, na podlagi katerih je mogoč uvid v razloge, ki so pristojni organ vodili pri odločanju in presoji, da prosilka izpolnjuje (tudi) t.i. objektivni kriterij. Da bi bilo sodno odločbo mogoče preizkusiti, mora namreč vsebovati vsa pravno odločilna dejstva (konkretizirane okoliščine in podlago za odločitev) s takšno stopnjo podrobnosti, da je odločbo mogoče preizkusiti, pri čemer morajo biti razlogi za odločitev jasni, tako da je stranki razumljivo, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi odločal, vodili pri odločanju oziroma v konkretnem primeru, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Glede na navedeno bi morala toženka obrazloženo utemeljiti, ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije in zakaj je presodila, da je v zadevi, glede na razpoložljive podatke v spisu, prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči, česar ni storila.

6. Zgolj dejstvo, da se stranka ne strinja z določeno sodno odločitvijo in jo zato želi izpodbijati, za odobritev brezplačne pravne pomoči ne zadošča, ampak morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, saj je institut predloga za dopustitev revizije zelo omejen. Po prepričanju tožeče stranke pa prosilka ni navedla dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve in tako ni izkazala verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo predloga za dopustitev revizije. V primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedene zakonske določbe večji in organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti (tako sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013), pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled (tako sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1479/2021-7 z dne 26. 10. 2021).

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da prosilka v svoji prošnji ni navedla pravno upoštevnih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije; niti zatrjevala, niti opredelila pravnega vprašanja (ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse). Če razlogi za dopustitev revizije niso niti zatrjevani, pa po sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije ni mogoče dopustiti (npr. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 299/2017 z dne 29. 11. 2017). Ker prosilka ni konkretizirala razlogov za dopustitev revizije, s tem tudi ni izkazala izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. V skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je bila prosilka dolžna navesti o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč z razlogi, na podlagi katerih bi organ za brezplačno pravno pomoč lahko ocenil verjetnost uspeha vložitve predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023, torej, ali so pogoji za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč izpolnjeni. Glede na navedeno bi organ moral zaključiti, da prosilka s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh ter njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti (prim. UPRS Sodba I U 1952/2019-6 z dne 14. 1. 2020).

8. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da mora skladno s sodno prakso organ, ki odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določbo 24. člena ZBPP, upoštevajoč načelo sorazmernosti, razlagati restriktivno tako, da ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva. Pri tem ne sme preseči standarda očitnosti in prejudicirati morebitno meritorno odločitev (UPRS II U 116/2022 z dne 11. 5. 2022, UPRS II U 31/2020 z dne 22. 4. 2020). Prosilka je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da je 6. 4. 2023 prejela sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023, s katero je sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 159/2022 z dne 8. 11. 2022 ter razveljavilo VIII. in IX. točko izreka, preostali izpodbijani del sodbe pa spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Prosilka je nasprotovala ugotovitvam Višjega delovnega in socialnega sodišča in je želela zoper sodbo vložiti predlog za dopustitev revizije, zaradi česar pa je potrebovala pomoč odvetnika. Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločanju o prošnji prosilke vpogledal v sodbo Višjega Delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023 in ugotovil, da je, nasprotno kot sodišče prve stopnje, zavrnilo tožbeni zahtevek prosilke za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter za sodno razvezo in reparacijo, pri čemer je tehtalo med objektivno in subjektivno komponento možnosti oziroma nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in objektivni komponenti dalo večjo težo kot sodišče prve stopnje. Prosilka je nato 10. 5. 2023 (sicer po izdaji v predmetnem postopku izpodbijane odločbe) toženi stranki posredovala izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov, kateremu je priložila predlog za dopustitev revizije, katerega je dodeljena odvetniška družba vložila na Vrhovno sodišče Republike Slovenije 8. 5. 2023 in iz katerega izhajajo vprašanja, ki se nanašajo na objektivno komponento, katero je Višje Delovno in socialno sodišče v večji meri upoštevalo pri svoji odločitvi.

9. Toženka je na podlagi navedenega pri odločanju o prošnji opravila oceno o možnostih prosilke za uspeh v postopku in izdala izpodbijano odločbo. Skladno s sodno prakso morajo namreč biti razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve (UPRS I U 1681/2021 z dne 28. 12. 2021), kar pa po mnenju tožene stranke v predmetni zadevi ni podano. Pri tem je upoštevala, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima niti verjetnih izgledov za uspeh. V obširni in ustaljeni ustavnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva; UPRS II U 31/2020 z dne 22. 4. 2020). Upoštevaje navedeno je toženka izpolnjevanje t.i. objektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izpodbijani odločbi presodila glede na navedbe, ki jih je prosilka podala v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ugotovila, da ima prosilka v zadevi verjetne možnosti za uspeh in je zadeva pomembna tudi za njen osebni in socialno ekonomski položaj.

10. Sodišče je tožbo v izjavo posredovalo tudi prosilki oz. upravičenki do brezplačne pravne pomoči, ki je v tem upravnem sporu prizadeta stranka, a na tožbo ni odgovorila.

**Odločanje sodišča**

11. Tožba je utemeljena.

12. V predmetni zadevi je sporna ugoditev prošnji prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje ter za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča (Pdp 109/2023 z dne 30. 3. 2023) ter oprostitev plačila stroškov postopka. Tožeča stranka odločitvi nasprotuje, saj meni, da ni ustrezno obrazložena, sicer pa tudi ne more biti izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (saj prosilka v svoji prošnji ni navedla pravno upoštevnih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije in s tem izkazala izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP), zaradi česar bi bilo potrebno prošnjo v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

13. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka.

14. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

15. Obrazložitev odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, ni namenjena le prosilcu. Odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči namreč ni naravnano zgolj na pravico oziroma pravni interes prosilca, ampak je treba pri tem upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.

16. Po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno očita, da izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za brezplačno pravno pomoč sprejel odločitev. V izpodbijani odločbi je glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč le navedeno, da je prosilka prejela sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je odločalo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju, in da se prosilka z njo ne strinja, zato želi vložiti zoper sodbo predlog za dopustitev revizije, možnost za uspeh pa ni povsem izključena ter da je zadeva pomembna za njen socialno-ekonomski položaj.

17. V zvezi z obstojem pogoja razumnosti zadeve sodišče ugotavlja, da organ ni navedel dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki bi izpolnjevale abstraktni zakonski dejanski stan v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP, torej da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, niti ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale pomembnost zadeve za prosilkin socialno-ekonomski položaj oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je pričakovani izid zadeve za prosilko življenjskega pomena. Izpodbijana odločba tako ne vsebuje ocene oz. presoje dejstev oziroma dokazov, ki bi kazali na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP.

18. Ker odločba zahtevane vsebine nima, ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti. To je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki terja odpravo odločbe.

19. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP konkretno presoditi in v odločbi navesti ugotovljeno dejansko stanje ter razloge za sprejeto odločitev.

20. Zaradi nadaljnje obravnave zadeve sodišče glede očitkov tožeče stranke, da stranka v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč ni navedla pravno upoštevnih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije in s tem izkazala izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasnjuje, da prosilec za brezplačno pravno pomoč ni pravni strokovnjak in prav za to prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči – za dodelitev pravnega strokovnjaka, ki bo to napravil. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, med katerimi so med drugim podatki o zadevi ter navedba oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. ZBPP torej od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Glede na to ni mogoče šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumna, če v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni opredeljeno pravno vprašanje oz. niso konkretno navedeni razlogi za dopustitev revizije. Pri tem je treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva, torej je potreben restriktiven pristop.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj med strankami dejansko stanje ni sporno, pač pa pravno vprašanje, ali je izpodbijana odločba ustrezno obrazložena v zvezi z izpolnjevanjem objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.

22. Povračila stroškov nobena stranka ni zahtevala, zato sodišče o tem ni odločalo.