Jedro

Vse ostalo, kar dolžnik sedaj navaja v pritožbi, presega navedbe v ugovoru in predstavlja nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (2., 3. in 4. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 21.3.2008 ugodilo in izvršbo ustavilo za 2.145,22 EUR (očitno pomotoma dvakrat naveden znesek); 2.) v preostalem delu ugovor dolžnika zavrnilo; 3.) dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti 288,20 EUR stroškov odgovora na ugovor v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa od naslednjega dne dalje tudi zakonske zamudne obresti; 4.) zavrnilo predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora.

Proti navedenemu sklepu je glede njegove 2., 3. in 4. točke, dolžnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da je v ugovoru določno izpostavil, da je upnik opravljal asfalterska dela in da je bila izvedba del slaba ter za investitorja oziroma njegovega nadzornika nesprejemljiva. Ta okoliščina je bila med strankama nesporna in sledi tudi iz zapisnika o pregledanem asfaltu z dne 11.5.2007. Ne glede na vsebino tega zapisnika in zapisnika o dobropisu je investitor ugotovil, da se je stanje asfalta še poslabšalo po tem datumu, ko sta bila zapisnika podpisana in je s tem v zvezi investitor dolžniku poslal predračun za sanacijo asfalta v vrednosti 34.217,84 EUR oziroma predlagal pri končnem obračunu manjvrednost asfalta v znesku 16.710,24 EUR. Upnik asfalta ni saniral. Vtoževani znesek 14.335,15 EUR je sodišče zmanjšalo na osnovi ugovora dolžnika za 2.145,22 EUR, v ostalem pa se izvršba nadaljuje, vendar neutemeljeno, ker dolžnik v ugovoru ni priznaval razlike do celotnega zneska, ki ga uveljavlja upnik.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa predstavljajo navedbe, ki jih je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 21.3.2008. Glede na to, da zanj ni bilo sporno, da predstavlja račun, katerega plačilo izterjuje upnik v tem postopku, vrednost izvršenih asfalterskih del, je zatrjeval, da je bila izvedba del slaba in da jih je investitor reklamiral dolžniku kot glavnemu izvajalcu del. Nadalje je trdil, da je upnik zaradi reklamacij izstavil dobropis v znesku 2.145,22 EUR, ki pa ga je „pozabil“ odšteti od zneska, ki ga uveljavlja.

Po prejemu ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo za znesek 2.145,22 EUR (in bi pravno dosledno sodišče prve stopnje moralo v tem delu – le – ustaviti postopek – 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, in ugovor v tem delu zavreči – ne pa mu ugoditi).

Vse ostalo, kar dolžnik sedaj navaja v pritožbi (da se je stanje asfalta po sestavi zapisnika z dne 11.5.2007 in dobropisa še poslabšalo; da je investitor poslal predračun za sanacijo asfalta v znesku 34.217,84 EUR oz. predlagal pri končnem obračunu manjvrednost asfalta v znesku 16.710,24 EUR), presega navedbe v ugovoru in predstavlja nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdne postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Drži pritožbena trditev, da dolžnik v ugovoru ni priznaval upniku razlike izterjevanega zneska, saj je sklep o izvršbi izpodbijal v celoti (1. odst. 62. čl. ZIZ). Vendar pa ima prav sodišče prve stopnje, da je v preostalem delu ugovor neutemeljen; najprej gre za to, da ni dolžnik predložil nobenih dokazov za svoje trditve, da v njegovem izpisku, konto kartici, izkazuje nižje stanje obveznosti do upnika, poleg tega pa zgolj neskladje med upnikovimi in dolžnikovimi knjigovodskimi evidencami ne bi omogočalo zaključka o utemeljenosti dolžnikovega ugovora. V zvezi z odločitvami, nanašajočimi na stroške, pa ni dolžnik v pritožbi navedel ničesar. Glede na to je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).