Jedro

Tožniku je bilo dokazano, da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola. To dejstvo je sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika in poročila o preizkusu alkoholiziranosti ter izpovedi tožnika in zaslišanih prič.

Tožniku ni bila očitana zgolj odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, temveč vinjenost na delovnem mestu in odklonitev tega preizkusa je samo ena od okoliščin (poleg ugotovljenega zadaha po alkoholu, nerazumljivega govora in opotekajoče hoje), ki kaže na utemeljenost takega očitka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR), ker je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved zakonita. Dne 11. 11. 2005 je pooblaščeni delavec detektivske agencije pri toženi stranki opravljal preizkus alkoholiziranosti delavcev. Tožnik je preizkus odklonil, kazal pa je znake močne vinjenosti. Zapisnika o preizkusu ni hotel podpisati, bil pa je odstranjen z delovnega mesta in poslan domov. Tožena stranka je dokazala utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožniku je bila vročena pisna obdolžitev pred odpovedjo in se je zagovora tudi udeležil. O nameravani odpovedi je bil obveščen sindikat. Sodišče je ugotovilo tudi, da obstojijo okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Tožniku je bil že v letu 2004 izrečen opomin pred odpovedjo zaradi kršitev pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, tožnika pa so opozarjali tudi na alkoholiziranost na delovnem mestu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo "iz vseh revizijskih razlogov" in se "v celoti sklicuje na svoje pritožbene navedbe". Sodišče je kršilo določbo prvega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima jasnih razlogov o pritožbenih navedbah tožnika glede zavrnitve dokaznega predloga o postavitvi izvedenca grafologa. Tožniku ni bilo dokazano, da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, saj mu preizkus alkoholiziranosti ni bil opravljen.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizija je samostojno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki se lahko vloži le iz izrecno predpisanih razlogov, ki jih mora revident izrecno in obrazloženo navesti, zato sklicevanje na pritožbene navedbe ne pride v poštev. Glede očitka o le pavšalno povzetih pritožbenih razlogih pa je ugotoviti, da glede na obseg in vsebino zgolj pavšalno navrženih navedb v pritožbi, sodišče druge stopnje kaj drugega tudi ni moglo storiti.

8. Tožeča stranka uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar izrecno uveljavlja samo bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je le smiselno mogoče razumeti kot zatrjevanje neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga. Toda že sodišče druge stopnje je dovolj obširno pojasnilo, zakaj je bila izvedba tega dokaza nepotrebna. Tožnik ni zanikal svojega podpisa na pisni obdolžitvi, da je besedilo "osebno prejel dne 15. 11. 2005 podpis:" napisal tožnik pa nihče ni trdil. Na nepotrebnost izvedbe dokaza z izvedencem grafologom pa nenazadnje kaže tudi dejanska ugotovitev (ki niti sporna ni) da je tožnik očitno prejel pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, ki se ga je tudi udeležil. 9. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje, izhaja, da je bilo tožniku dokazano, da je bil 11. 11. 2005 na delovnem mestu pod vplivom alkohola. To dejstvo je sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika in poročila o preizkusu alkoholiziranosti ter izpovedi tožnika in zaslišanih prič. Z drugačnimi revizijskimi navedbami skuša tožnik uveljaviti nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje ima o tem obširne, jasne in prepričljive obrazložitve. Tožniku ni bila očitana zgolj odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, temveč vinjenost na delovnem mestu in odklonitev tega preizkusa je samo ena od okoliščin (poleg ugotovljenega zadaha po alkoholu, nerazumljivega govora in opotekajočo hojo), ki kaže na utemeljenost takega očitka.

11. Neutemeljene so tudi navedbe tožnika, da so razlogi o predhodnih večkratnih opozorilih pavšalni. Take so le revizijske navedbe, sodišči pa sta do take ugotovitve prišli na podlagi izpovedi zaslišanih prič, kar je v razlogih izpodbijane in prvostopne sodbe tudi jasno navedeno.

12. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).