Jedro

Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (4. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb ZVEtL vzpostavilo popolno etažno lastnino na stavbi z ID znakom 000, ki stoji na parc. št. 158/28, k. o. X, na naslovu L. (1. točka izreka), določilo skupne dele stavbe (2. točka izreka), določilo posamezne dele stavbe, med katerimi je tudi posamezni del z ID znakom 0-5, ki je last predlagatelja I., d. o. o., na podlagi izkazanega priposestvovanja (3. točka izreka), odločilo, da se na treh posameznih delih stavbe, med katerimi je tudi predlagateljev z ID znakom 0-5, prenesejo bremena, in sicer hipoteka za terjatev 28.605,45 EIR na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 78/2012 z dne 18. 101. 2010, in hipoteka za terjatev 4.104,77 EUR na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 131/2012 z dne 19. 12. 2012, predznamba hipoteke za terjatev 2.744,00 EUR na podlagi sklepa o predhodni odredbi opr. št. Z 35/2013 z dne 8. 10. 2013 ter predznamba hipoteke za terjatev 4.500,00 EUR na podlagi sklepa o predhodni odredbi opr. št. Z 36/2013 z dne 8. 10. 2013 (4. točka izreka) ter odredilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti v vrstnem redu vpisane zaznambe etažne lastnine (5. točka izreka sklepa).

2. Predlagatelj I., d. o. o. (v nadaljevanju: pritožnik), se pravočasno pritožuje zoper 4. točko izreka, pri čemer uveljavlja razlog zmotne kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka. Navaja, da so bila vsa štiri bremena ustanovljena na podlagi sklepa o izvršbi oziroma z njim izenačenega sklepa o zavarovanju (tj. predhodne odredbe). Opozarja na vsebino določbe 12. člena ZVEtL ter dejstvo, da je pridobil svojo pravico s priposestvovanjem, pri čemer se je priposestvovalna doba stekla okoli leta 2000, kar je pred vpisom spornih bremen na solastniški delež G., d. d., v likvidaciji, leta 2012 in 2013. Sporna bremena zato ne bi smela biti prenesena na predlagatelju lastni del stavbe. Določbo 12. člena ZVEtL je treba namreč po njegovem mnenju tolmačiti tako, da je prehod bremen nedopusten tudi, če je predlagatelj pridobil na posameznem delu stavbe lastninsko pravico s priposestvovanjem, če so se pogoji zanj stekli pred datumom, ko učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena. Tudi če bi šteli, da je izpodbijani sklep tista odločba, s katero je v korist predlagatelja ugotovljena lastninska pravica na posameznem delu z ID znakom 0-5, pa za prehod omenjenih štirih bremen na ta posamezni del niso izkazani vsi pogoji, Sklep se bo namreč glede vzpostavitve etažne lastnine zemljiškoknjižno realiziral z učinkom od 25. 7. 2011, ko je bila vpisana zaznamba etažne lastnine na parc. št. 158/28, k. o. X., torej zopet pred učinkovanjem z. k. vpisa omenjenih štirih bremen. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Ostali udeleženci postopka na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi ZVEtL zagotovilo pravno podlago za vpis etažne lastnine na stavbi 582 na naslovu L., na parc. št. 528/28, k. o. X. Vsi lastniki stanovanj, z izjemo treh, so bili že vpisani v zemljiško knjigo kot solastniki. Trije, med njimi tudi pritožnik, pa ne. Zanje je sodišče prve stopnje odločalo o obstoju pravice na posameznem delu na podlagi določb ZVEtL, in sicer v breme istega zemljiškoknjižnega solastnika.

6. Na takšnem solastniškem deležu je do konca glavne obravnave ugotovilo vpis štirih hipotek, pridobljenih v korist upnikov tekom izvršilnih postopkov in postopkov za izdajo predhodnih odredb zoper zemljiškoknjižnega solastnika kot dolžnika. Ker je sodišče prve stopnje pravico omenjenih treh lastnikov stanovanj vpisalo v breme takšnega zemljiškoknjižnega lastnika (in s tem „konzumiralo“ ravno njegov solastniški delež), je obstoječe hipoteke na takšnem solastniškem deležu po vzpostavitvi etažne lastnine vpisalo tudi na vse tri novo nastale etažne enote. Pri tem se je sklicevalo na 111. člen SPZ, v skladu s katerim se v primeru, ko hipoteka obstoji na celi stvari, z nastankom etažne lastnine vpiše takšna hipoteka na vsak posamezni del. 7. Dikcija prvega odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme po (za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz drugega in tretjega odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru sploh ni mogoče uporabiti. Po 111. členu SPZ pa se breme prenese brez izjem.

8. Ne glede na povedano pritožbeno sodišče odgovarja še na pritožbene navedbe in dodaja: pravilo iz 111. člena SPZ, ki ga povzema tudi ZVEtL v svojem 12. členu, v drugem odstavku določa izjeme, s čemer sledi sedaj že ustaljeni praksi ustavnega in vrhovnega sodišča, v skladu s katero v izvršbi pridobljene zastavne pravice ne morejo iti v škodo tistim, ki so svojo lastninsko pravico pridobili na podlagi pravnega naslova, ki je začel učinkovati pred vpisom takšnega bremena v zemljiško knjigo.(1) Pri tem je treba opozoriti, da dikcija zakonskega besedila zgolj navidezno opušča možnost sklicevanja na takšno izjemo tistim, ki so svojo pravico pridobili na podlagi priposestvovanja s tem, ko se sklicuje na pravne naslove, pridobljene pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini. Pravni naslov je po 4. členu bodisi listina o pravnem poslu bodisi pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika ali lastnice vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Podrobnejša analiza 6. člena ZVEtL v povezavi z drugimi določbami ZVEtL, zlasti njegovim 3. členom (ki za pridobitelja posameznega dela opredeljuje osebo, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo), namreč pokaže, da je tudi za priposestvovanje po ZVEtL potrebno predložiti vsaj deset let star pravni naslov oziroma nepretrgano verigo vpisov za vsaj 10 let nazaj.(2)

9. Takšnega pravnega naslova pritožnik tekom postopka ni predložil. Odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožnik vpiše kot lastnik dela z ID znakom 0-5 je sicer pravnomočna, vendar pomanjkanje takšnega pravnega naslova pritožniku preprečuje, da bi se v obravnavani zadevi skliceval na izjemo iz drugega odstavka 12. člena ZVEtL in dosegel „razbremenitev“ svoje etažne lastnine s hipoteko. S tem se namreč onemogoča zloraba zakonsko predpisane izjeme od splošnega pravila, da bremena preidejo na vse novoustanovljene posamezne etažne dele.(3)

10. Tega ne more storiti niti s sklicevanjem na odločitev sodišča prve stopnje o vpisu njegove lastninske pravice na posameznem delu. Takšna odločitev namreč ob smiselni in sistemski razlagi drugega odstavka 12. člena ZVEtL ne more predstavljati pravnega naslova, od učinkovanja katerega bi bila odvisna možnost vpisa bremena na posameznem delu zaradi pridobitve hipoteke v izvršilnem postopku (oziroma postopku izdaje predhodne odredbe) na celotni nepremičnini ali njenem idealnem delu. Določba 3. člena ZVEtL je namreč glede vsebine pravnega pojma „pravni naslov“ jasna. Upoštevajoč ratio in ustroj postopka po ZVEtL, iz katerih izhaja, da se v njem z ustreznimi poenostavitvami ugotavlja obstoj predhodno že pridobljenih stvarnih pravic, je očitno, da takšnega pravnega naslova ne more predstavljati končni sklep nepravdnega sodišča v tem postopku.

11. Upoštevajoč pojasnjeno, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP) v zvezi s 37. ZNP in 12. členom ZVEtL).

12. Pritožnik stroškov s pritožbo ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

(1) Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča z dne 27. 1. 2005, opr. št. Up-128/03, in z dne 6. 7. 2006, opr. št. Up-438/04, ter sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 22. 11. 2012, opr. št. II Ips 33/2011, in z dne 26. 9. 2013, opr. št. II Ips 441/2010

(2) Tako izrecno Voglar, M.: ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), Pravosodni bilten 4/2009, str. 81. Po njem povzema Klakočar, U., ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi, Pravna praksa 7. 7. 2011, Priloga, str. IV. Stališče povzema in se mu smiselno pridružuje tudi Božič Penko, A. Sodna praksa v zvezi z ZVEtL po petih letih od njegove uveljavitve.

(3) Primerjaj Predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča, Poročevalec DZ, št. 20/2008 z dne 14. 2. 2008, str. 4; komentar k 12. členu.