Jedro

V skladu s prvim odstavkom 262. člena DZ postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na možnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Takšni osebi sodišče imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Vloga skrbnika je v izvajanju vseh dejavnosti in opravil, ki jih terja zaščita neke osebe, ki zaradi različnih razlogov ne more skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi oziroma v skrbi in zaščiti osebe v obsegu, kot ga terjajo njene potrebe.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III. izreka spremeni tako, da se znesek 50,00 EUR nadomesti z zneskom 60,00 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I., II., IV. in V. potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca A. A. postavilo pod delno skrbništvo (točka I. izreka), za skrbnika je imenovalo Center za socialno delo **, katerega naloge so: zastopati nasprotnega udeleženca v pravnih in upravnih postopkih, v postopkih pred sodišči, pred upravnimi organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, v postopkih uveljavljanja in ohranjanja pravic iz javnih sredstev in socialnih, zdravstvenih zavarovanj, pri čemer lahko nasprotni udeleženec samostojno pridobiva osebne dokumente, ter upravljati s premoženjem nasprotnega udeleženca in z njim razpolagati zaradi plačila obveznosti nasprotnega udeleženca, razen glede dela denarnih sredstev, s katerimi nasprotni udeleženec, skladno s točko III. izreka sklepa razpolaga sam (točka II. izreka). Nadalje je odločilo, da sme nasprotni udeleženec samostojno razpolagati s sredstvi, ki jih prejme kot žepnino (do 50,00 EUR tedensko) ter v breme in v višini teh sredstev samostojno sklepati pravne posle (točka III. izreka), da se Centru za socialno delo **odreja, da po pravnomočnosti tega sklepa popiše in oceni premoženje nasprotnega udeleženca (točka IV. izreka), ter da se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke krijejo iz sredstev sodišča (točka V. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da absolutno ne potrebuje skrbnika in čeprav ima psihične težave, še to ne pomeni, da ne zna odgovorno ravnati z denarjem. CSD ga je napačno ocenil in ne ve, kaj on dejansko počne v življenju, saj so to samo njihove domneve, brez trdnih in oprijemljivih dokazov. Dobiva zgolj socialno podporo v znesku 496,00 EUR in s tem zneskom ne more preživeti skozi mesec, s tem plačuje najemnino za stanovanje, poleg tega pa še osebne stroške za preživetje, tudi hrano, obleko, osebno higieno in drugo. V M.ima zdrav socialni krog, kar mu zelo pomaga tudi psihično, ko se srečuje s temi ljudmi, potrebuje sprehode, naravo, sveži zrak, pogovor z njimi, saj je to zanj kot neka terapija. Absolutno potrebuje svobodo. Začel pa je brati tudi knjige z namenom, da dela na sebi. Tudi izvedenec za psihiatrijo B. B. je dal svoje mnenje, ki pa ne kaže tega, kar dejansko počne v življenju. Tudi to so zgolj domneve, brez kakršnih koli dokazov. Njegov odvetnik C. C. je do 27. 8. 2025 na dopustu, zato je sam moral napisati pritožbo, da ne bi zamudil roka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko je nasprotnega udeleženca delno postavilo pod skrbništvo.

5.Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). V skladu s prvim odstavkom 262. člena DZ postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na možnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Takšni osebi sodišče imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Vloga skrbnika je v izvajanju vseh dejavnosti in opravil, ki jih terja zaščita neke osebe, ki zaradi različnih razlogov ne more skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi oziroma v skrbi in zaščiti osebe v obsegu, kot ga terjajo njene potrebe.

6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi mnenja sodnega izvedenca ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi duševne manjrazvitosti hitreje in nekritično zapade pod vpliv intelektualno močnejše osebe in jo nekritično posluša, da nima dovolj osebnostnih sposobnosti, da bi v intelektualno bolje opremljeni osebi prepoznavala morebitno zlonamernost, da si pravne in socialne norme razlaga šibkim umskim sposobam primerno, neustrezno, posplošeno in površno, brez jasnih predstav, da je socialno nespreten in ga ob tem dodatno ovira še duševna motnja s ponavljanji, preverjanji in negotovosti, posledica česar je sugestibilnost oziroma podrejanje intelektualno bolje opremljeni osebi ali pa povsem neustrezno ravnanje, ko je v čustveni stiski. Prav tako iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotni udeleženec ni sposoben razpolagati z večjimi vsotami denarja, trgovanju z nepremičninami, sodelovati v pravnih postopkih, kjer je treba kombinirati splošno znanje, razgledanost in jih usklajevati z več sočasnimi in soodvisnimi podatki, s katerimi se sproti seznanja ter so obrazloženi s sestavljenimi stavki in podredji. O stanju nasprotnega udeleženca se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na podlagi zaslišanja patronažne sestre D. D. ter pooblaščenke CSD E. E. ter tudi na podlagi zaslišanja samega nasprotnega udeleženca, ki je v postopku, vlagal vloge, ki mu jih je na napisal prijatelj. Nasprotni udeleženec tako s pritožbenimi navedbami, da izvedensko mnenje sodnega izvedenca za psihiatrijo B. B. ne odraža, kaj dejansko on počne v življenju in za to nima nikakršnih dokazov, po izvedenem celotnem dokaznem postopku, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, ne more izpodbiti ugotovitev sodnega izvedenca, da nasprotni udeleženec zaradi svojega stanja ni zmožen poskrbeti za svoje finančne koristi in uveljavljati svojih pravic v pravnih postopkih.

7.Nadalje je sodišče prve stopnje za skrbnika določilo CSD, ki bo lahko nepristransko skrbel za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, prav tako je pravilno odločilo o obsegu zadev, za katere bo skrbel skrbnik. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, pridobljenega v tem postopku, kot tudi iz zdravniškega mnenja lečečega psihiatra F. F., dr. med. spec. psih., ki ga je CSD predložil svojemu predlogu, nasprotni udeleženec več ne more ustrezno zagovarjati svojih finančnih interesov, bistvenega izboljšanja duševnega stanja pa ni mogoče pričakovati. Kot izhaja iz izpovedbe D. D. in E. E., pa nasprotni udeleženec mnogokrat ne uspe uveljavljati socialnih pravic v upravnih postopkih. V zvezi s plačevanjem najemnine za stanovanje in stroške v stanovanju, nasprotni udeleženec tudi ne pridobiva od lastnika nobenih potrdil o plačilu in tudi ni jasno, koliko znašajo dejanski stroški tega stanovanja.

8.Glede na obrazloženo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 262. člena DZ in bo postavitev skrbnika nasprotnemu udeležencu zagotovo v korist, da bo lahko uveljavljal tudi dodatna sredstva iz socialnih pravic, prav tako bo skrbnik lažje nadzoroval finančne izdatke in tudi v primeru kakršnih koli zlorab ustrezno ukrepal.

9.Ker je sodni izvedenec B. B. ocenil, da bi nasprotni udeleženec lahko razpolagal s finančnimi sredstvi do 60,00 EUR tedensko in v tem obsegu sklepal pravne posle, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in presodilo, da sme nasprotni udeleženec samostojno razpolagati s sredstvi, ki jih prejme kot žepnino v višini do 60,00EUR tedensko.

10.Po obrazloženem je pritožba zoper točke I., II., IV. in V. izreka neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in v teh točkah potrdilo izpodbijani sklep. Pritožbi pa je delno ugodilo v točki III. izreka in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 spremenilo tako, kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa.