Jedro

Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo denarnih terjatev do nekdanjega delodajalca - izbrisane družbe od prve toženke kot družbenika ter drugega in tretjega toženca kot članov poslovodstva na podlagi prvega do tretjega odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu s katero izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo terjatev do izbrisane družbe od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti in povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe. Tožnik v okviru trditvene podlage ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljeval uporabo instituta spregleda pravne osebnosti, niti ni zatrjeval, da družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja po pravilih o spregledu pravne osebnosti. Zato tožnik neutemeljeno zahteva plačilo obveznosti od prve toženke.

Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po prvem odstavku 42. člena v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena oziroma je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. Sklicevanje tožnika, da drugi in tretji toženec nista opravila nobenih dejanj oziroma sta opustila dejanja v navedenih členih, je presplošno. Tožnik res ni dolžan dokazovati negativnih dejstev, vendar pa mora pri opustitvenih ravnanjih navesti, katera dolžna ravnanja sta drugi in tretji toženec opustila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odpravnino v višini 1.806,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2010 dalje do plačila, obračunati odškodnino v višini 1.202,26 EUR, odvesti davke in prispevke in mu izplačati neto 822,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2010 dalje do izplačila, obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v višini bruto 734,15 EUR, od tega zneska odvesti akontacijo in tožniku izplačati neto 616,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do 2. 7. 2010 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan prvotoženi in tretjetoženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 484,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od zapadlosti dalje do plačila, svoje stroške postopka pa krije sam (II. točka izreka).

Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo. V pritožbi navaja, da je že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da toženci odgovarjajo, ker niso izpolnili svojih obveznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami) in niso opravili nobenih dejanj v členih 35 do 39 tega zakona. Negativnih dejstev tožnik ne more dokazovati, zato so toženci dolžni dokazati, da so storili vse, kar je bilo potrebno. Po mnenju tožnika se izraz "nadzorni svet" v primeru, ko izbrisana družba nima nadzornega organa, nanaša na skupščino družbenikov. Razlaga sodišča prve stopnje postavlja tožnika v slabši pravni položaj od delavca, ki toži pravno osebo z nadzornim svetom. Poročilo bi moralo biti sestavljeno in izročeno družbenikom. Ker to ni bilo storjeno, je podana odškodninska odgovornost tožencev. Priglaša pritožbene stroške.

Drugi toženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem ocenjuje, da je pritožba tožnika neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo denarnih terjatev do nekdanjega delodajalca - izbrisane družbe od prve toženke kot družbenika ter drugega in tretjega toženca kot članov poslovodstva na podlagi prvega do tretjega odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu s katero izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo terjatev do izbrisane družbe od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti in povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe.

Glede 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP (zahtevek za plačilo terjatev do izbrisane družbe od družbenika na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik v okviru trditvene podlage ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljeval uporabo instituta spregleda pravne osebnosti, niti ni zatrjeval, da družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja po pravilih o spregledu pravne osebnosti. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik neutemeljeno zahteva plačilo obveznosti od prve toženke.

Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po prvem odstavku 42. člena v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena oziroma je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. Sklicevanje tožnika, da drugi in tretji toženec nista opravila nobenih dejanj oziroma sta opustila dejanja v navedenih členih, je presplošno. Tožnik sicer res ni dolžan dokazovati negativnih dejstev, vendar pa mora pri opustitvenih ravnanjih navesti, katera dolžna ravnanja sta drugi in tretji toženec opustila, sicer bi se lahko drugi in tretji toženec znašla v položaju, da bi morala navajati kaj vse nista opustila, kar bi lahko pripeljalo do tega, da bi se morala ekskulpirati za nekaj, kar jima tudi ni očitano in česar jima morda sploh ni mogoče očitati (prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 75/2008 z dne 21. 12. 2010). Poleg tega je neutemeljeno zavzemanje v pritožbi, da je organ nadzora izbrisane družbe skupščina družbenikov. Za takšno stališče ni podlage v pravnih predpisih, ob izbrisu delodajalca pa je bila prva toženka edini družbenik. V skladu s 514. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami) ima družba z omejeno odgovornostjo kot organ nadzora nadzorni svet, če je v družbeni pogodbi tako določeno. Ker izbrisana družba ni imela nadzornega sveta kot nadzornega organa, kar je razvidno iz priloženega izpiska iz sodnega registra, poslovodstvu ni bilo potrebno pripraviti poročila iz 35. člena ZFPPIPP. Iz enakega razloga drugemu in tretjemu tožencu ni mogoče očitati kršitve 36. do 39. člena ZFPPIPP, saj se ta določila navezujejo na poročilo, ki ga je treba predložiti nadzornemu svetu. V okviru trditvenega bremena pa pritožnik ni zatrjeval dejstev v zvezi s prepovedmi neenakega obravnavanja upnikov iz 34. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je skladno z ugotovljenimi razlogi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za povrnitev škode.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).