Up-17/97

14. 9. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe R. K. iz S., ki ga zastopata I. T. in mag. A. B. P., odvetnika v P. na seji senata dne 14. septembra 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba R. K. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kpr 336/96 z dne 28. 11. 1996 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. K 48/96 z dne 11. 11. 1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo z dne 15. 1. 1997 izpodbija sklep Višjega sodišča, s katerim je bil spremenjen sklep senata Okrožnega sodišča. Senat Okrožnega sodišča je na podlagi tretjega odstavka 340. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP) v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZKP izdal sklep o izločitvi zapisnikov o hišni preiskavi, o zaslišanju in o izpovedbah izvedencev, potrdil, uradnih zaznamkov, fotografij in drugih listin. Višje sodišče pa je sklep Okrožnega sodišča spremenilo tako, da je sklenilo, da se navedene listine ne izločijo.

Pritožnik navaja, da je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z drugim odstavkom 215. člena in prvim in tretjim odstavkom 216. člena ZKP. Zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 22. člena (enako varstvo pravic), iz 29. člena (pravna jamstva v kazenskem postopku) in iz 36. člena Ustave (nedotakljivost stanovanja).

2.Kršitev 22. člena Ustave pritožnik utemeljuje z navedbo, da je vsem drugim državljanom zagotovljena osebna navzočnost pri hišni preiskavi in navzočnost dveh prič, zagotovljeno je, da se nezakonito pridobljeni dokazi izločijo iz spisa in se sodba na tako pridobljene dokaze ne more opirati. Kršitev 29. člena Ustave pa je po njegovem mnenju podana, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, saj niti s pomočjo zapisnika o hišni preiskavi in potrdila o zasegu predmetov ne more dokazati izvor predmeta (sedem škatlic za zlatnino), ki ga obremenjujejo.

Pravica do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave pa je bila po mnenju pritožnika prekršena s tem, da mu je bila odvzeta pravica do navzočnosti pri hišni preiskavi stanovanja, v katerem prebiva in s tem, da nista bili pri preiskavi tega stanovanja in drugih prostorov navzoči dve priči.

3.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi oziroma spremeni tako, da pritožbo Okrožnega državnega tožilca z dne 15.11.1996 zoper sklep Okrožnega sodišča št. K 48/96 z dne 11.11.1996 zavrne in potrdi navedeni sklep Okrožnega sodišča.

4.Po 51. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva.

Izjema od tega načela je določena v drugem odstavku tega člena, ki dopušča vložitev ustavne pritožba pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, vendar le, če sta izpolnjena sledeča pogoja: da je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene pri sodiščih splošne pristojnosti na podlagi odločanja o vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih.

5.V obravnavanem primeru pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 22. člena, 29. člena in 36. člena Ustave, ki naj bi bile storjene z opravljeno hišno preiskavo in izpodbijanim sklepom. Ustava v 36. členu določa, da je stanovanje nedotakljivo. Proti volji stanovalca pa se sme vstopiti v stanovanje le na podlagi sodne odločbe. V konkretnem primeru je bila sodna odločba izdana (odredba za hišno preiskavo), odrejena hišna preiskava opravljena in zaseženi predmeti, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku. Ti dokazi bodo v nadaljnjem postopku predmet dokazne presoje sodišča. Pri tem bo sodišče vezano na prvi odstavek 15. člena Ustave, ki določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. Četrti odstavek 15. člena Ustave pa zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve. Na podlagi citirane ustavne določbe ima pritožnik pravico do sodnega varstva njegovih ustavnih pravic, ki naj bi mu bile kršene s sklepom Višjega sodišča. ZKP pa v zvezi z odpravo kršitve ustavnih pravic v kazenskem postopku še posebej določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Kršitev tega načela predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ki se lahko uveljavlja v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (1. točka prvega odstavka 370. člena ZKP) in z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. S tem je ZKP uveljavil pravilo ekskluzije dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic.

6.Pritožnik lahko morebitne kršitve človekovih pravic, ki naj bi bile storjene z izpodbijanim sklepom, uveljavlja šele v ustavni pritožbi zoper sodbo, po njihovem poprejšnjem uveljavljanju v pravnih sredstvih, ki mu jih zoper sodbo daje zakon. V primerih, ko zatrjevana neustavnost ne posega v sam potek kazenskega postopka oziroma ne vpliva na njegov izid, pa lahko pritožnik protipravnost ravnanja preiskovalnega sodnika ali policije uveljavlja v civilnem postopku z zahtevkom za povrnitev materialne ali nematerialne škode. Glede na navedeno, je procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS za vložitev ustavne pritožbe izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se postopek konča. Ker navedena pravna sredstva še niso mogla biti izčrpana, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk