Jedro

V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 143085/2011 z dne 5. 10. 2011, po katerem je toženec dolžan plačati glavnico v višini 6.194,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz prve točke izreka sodbe, ter izvršilne stroške v višini 123,48 EUR. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.135,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvemu sodišču. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti sami s seboj v nasprotju. Nobenega dvoma ni, da toženec ni imel pravnega posla s tožečo stranko, saj je slednja poslovala z družbo P. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra. Tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zakaj naj bi dolg izbrisane družbe P., d.o.o., prešel na toženca. Ta je tekom postopka opozoril, da določila 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne veljajo več. Razlogi sodbe so v nasprotju glede časa, v katerem je bila družba P., d.o.o., izbrisana iz sodnega registra. To je bistveno za uporabo prava. Sodišče se na neobstoječ pravni predpis ne more sklicevati. Določilo 18. člena ZPUOOD je še vedno v veljavi, z navedenim členom pa je prišlo do sprememb določil ZFPPIPP. Sedaj veljavni predpis zahteva, da je možno plačilo obveznosti od odgovornih družbenikov izbrisane družbe zahtevati le na podlagi pravil o spregledu pravne osebe. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da določilo 18. člena ZPUOOD velja, vendar pa le za tiste družbe oziroma družbenike, katerih izbris iz sodnega registra se je zgodil po 17. 11. 2011. Za takšno razlogovanje po samem določilu ni podlage.

3. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila ter prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o odgovornosti toženca za dolgove družbe P., d.o.o. utemeljilo na določilu 6. odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da v primeru izbrisa iz sodnega registra, kolikor je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Pravno podlago je našlo tudi v 425. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da lahko upnik uveljavlja terjatve do družbenikov takih družb v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra, za obveznosti pa so družbeniki odgovorni z vsem svojim premoženjem. Ne drži tako pritožbena navedba, da sodišče ni navedlo razlogov o odgovornosti toženca za dolgove družbe P., d.o.o., saj je bil toženec edini družbenik omenjene družbe.

6. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 razveljavilo vsa določila Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), razen 18. člena. S tem je uveljavilo nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb. Kot je razvidno iz razlogov, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, je Ustavno sodišče štelo, da se razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, 18. člen ZPUOOD pa na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD. 18. člen namreč določa, da z uveljavitvijo zakona (17. 11. 2011) prenehajo veljati določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja. V obravnavani zadevi je torej odločilno, kdaj je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo to 6. 4. 2011, torej pred uveljavitvijo ZPUOOD. Pred uveljavitvijo tega zakona je bil tudi že sprožen omenjeni postopek. Odločitev sodišča prve stopnje, da za konkretni primer torej še veljajo določila 442. člena ZFPPIPP, je torej pravilna. Res je sodišče v desetem odstavku obrazložitve zmotno zapisalo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, vendar pa je v predhodnem odstavku pravilno ugotovilo, da je bilo to pred uveljavitvijo ZPUOOD, kar je tudi datumsko utemeljilo. Pritožbeno sodišče šteje, da je zapis v desetem odstavku očitno pomoten, to nasprotje pa sodišče odpravlja tudi z omenjeno sodbo, v kateri ponovno pravilno povzema časovno sosledje dogodkov.

7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno materialno pravo pravilno uporabilo, pritožbeno sodišče pa je tudi odpravilo nasprotje v razlogih v devetem in desetem odstavku izpodbijane sodbe, saj sicer datumi začetka uveljavitve zakona in izbrisa družbe niso sporni, zato uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. To je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe na podlagi 353. člena ZPP.

8. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo tudi glede stroškov tožeče stranke z odgovorom na pritožbo, saj ta vloga za pravdni postopek ni bila potrebna (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).