Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo svoj sklep o izvršbi opr. št. I 543/91 ter hkrati odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki nastale pravdne stroške v znesku 71.925,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je toženec pri izgradnji stanovanjske hiše J. R. porabil preveč materiala, kot pa mu gre po veljavnih normativih ter je tožeča stranka z listinami tudi v celoti izkazala višino vtoževane terjatve.
Zoper sodbo se je pritožil toženec ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bil ves material, ki je priznan po popisu, vgrajen v objekt R., M., Trzin. V kolikor kateri material ni bil vgrajen, ga je nekdo prejel na podlagi njegove naročilnice, ki jih je tožeča stranka izdajala brez njegovega podpisa. Dalje poudarja, da ni bil prisoten pri obračunih gradbenih del in kolikor mu je znano, niso vključili gradbenih del, ki jih podrobno opisuje v pritožbi. Vsa ta dela niso bila zajeta v popisu gradbenih del, ki jih je prevzel od tožeče stranke. Toženec meni, da je nepošteno, ker ni bil prisoten pri izmerah in obračunih, ki jih je opravila tožeča stranka. Dalje toženec poudarja, da ni bil navzoč na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ker je bil na bolniški in se je tudi opravičil. Tako je sodišče prve stopnje zadevo zaključilo v njegovi odsotnosti.
Končno toženec še poudarja, da se z izpodbijano sodbo ne strinja, ker mu po njegovih izračunih tožeča stranka dolguje na račun izvršenih dodatnih del 141.000,00 SIT.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Predvsem iz vrnjenih povratnic v spisu izhaja, da sta toženec in njegov pooblaščenec odvetnik I. M. prejela vabili za glavno obravnavo dne (20.5.1993) že 5.5.1993, a je toženec šele na dan obravnave sporočil, da se glavne obravnave ne more udeležiti in prosil za preložitev, ker naj bi bil naročen pri ortopedu. Ob takem stanju, in ko toženec vse doslej tudi ni predložil nobenega zdravniškega spričevala, pa je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dne 20.5.1993 lahko opravilo v odsotnosti toženca in njegovega pooblaščenca ter smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP ni podana. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom 2. odstavka 365. člena ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter pravilno uporabilo materialno pravo. V izvedenem dokaznem postopku je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva ter v izpodbijani sodbi navedlo vse razloge, iz katerih je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na trditve v pritožbi pa sodišče druge stopnje še dodaja: Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje ob odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče druge stopnje nima nobenega pomisleka glede ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je toženec na stanovanjski hiši J. R. porabil oziroma nabavil preveč materiala, kot mu je šlo po veljavnih normativih in kot ga je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Za tak zaključek je imelo sodišče prve stopnje vso oporo v izvedenih dokazih, zlasti v izvedeniškem mnenju izvedenca V. B. (list. št. 28-30 ter list. št. 41-42), ki ga je sodišče tudi zaslišalo na glavni obravnavi dne 22.2.1993. Ob takem stanju, in ko toženec ni imel do konca glavne obravnave nobenih pripomb k ugotovitvam izvedenca, sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati pavšalnih toženčevih trditev, saj v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, kar bi bil dolžan storiti v skladu z določilom 1. odstavka 352. člena ZPP. Tako toženec zlasti v pritožbi ne predlaga novega izvedenca gradbene stroke. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da toženec do konca glavne obravnave ni vložil nasprotne tožbe, ki jo je napovedal v svojem pripravljalnem spisu dne 12.3.1992 (list. št. 18). Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je zato po mnenju pritožbenega sodišča odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne morejo omajati zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve o zahtevku. Sicer pa tožena stranka v pritožbi niti ni predlagala kakih novih dokazov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo.
Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno ter v skladu z določilom člena 368 ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka v pritožbi ni zaznamovala, tožeča stranka pa na pritožbo ni odgovorila.
Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-1).