Jedro

Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.

Izrek

Ugotovi se, da pritožba z dne 7. 12. 2017 nima pravnih učinkov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor (pritožbo) tožene stranke z dne 17. 11. 2017 zoper plačilni nalog tukajšnega sodišča Pl 17/2017 z dne 3. 11. 2017 kot prepozen zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka osebno, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zatrjuje, da je v osebnem stečaju ter da z nobenim premoženjem ne razpolaga, saj je moral ob začetku stečaja predati ključe stanovanjsko poslovnega objekta stečajnemu upravitelju, ki sedaj s tem premoženjem upravlja. Kolikor mu je znano v objektu ni nobenih stroškov, ki bi jih imela K. V., saj so vodo odklopili, ostalih stroškov pa, glede na to, da je objekt prazen že od novembra 2015, ni. Pojasnjuje, da sicer res prejema zajamčen osebni dohodek, vendar z njim preživlja 6 člansko družino in mu zato od plače ne ostane nič.

3. Pritožba nima pravnih učinkov.

4. Kot je poudarila že v predlogu za izdajo plačilnega naloga tožeča stranka, je bil zoper toženca že pred vložitvijo predloga začet postopek osebnega stečaja. Glede na določbo prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso ter da brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Skladno z ustaljeno sodno prakso je navedeno določbo ZFPPIPP potrebno razumeti širše ter ob jezikovni razlagi upoštevati tudi namensko razlago te določbe. Ker je namen postopka osebnega stečaja v varstvu koristi upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), je skladno z namenom stečajne zakonodaje poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju omejena v vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase1. 5. Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno.

6. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase. Ob takem zaključku pa je ugotoviti, da toženec v predmetnem postopku nima poslovne sposobnosti.

7. Stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP). Volja, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, zato ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Izrecne ureditve kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba sicer ni, dejstvo pa je, da ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je zato neupoštevna. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge ne zavrže, temveč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.2 Zato je navedeno ugotovilo tudi v zvezi s pritožbo z dne 7. 12. 2017, ki jo je vložil toženec sam, pritožbeno sodišče. 8. Na tem mestu je pojasniti, da tudi ugovor, vložen po stečajnem dolžniku osebno, ni mogel imeti pravnih učinkov, ker je bil vložen s strani poslovno nesposobne osebe. Sodišče prve stopnje je sicer (nepravilno) z izpodbijanim sklepom o ugovoru odločilo, vendar ga je zavrglo, torej sprejelo o njemu le procesno odločitev, ki kot taka pravnih učinkov ugovora ne manifestira.

9. Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ob navedenem ter glede na trditveno podlago predloga za izdajo plačilnega naloga pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje plačilni nalog napačno vročalo stečajnemu dolžniku neposredno. Da bo predlog pravilno obravnavalo, bo moralo plačilni nalog vročiti stečajnemu upravitelju, ki vodi osebni stečaj nad toženo stranko.

1 Glej: VSRS Sklep III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016. 2 Primerjaj: VSRS II DoR 256/2017 z dne 5. 10. 2017, VSL II Cp 204/2017 z dne 8. 3. 2017, VSRS sklep II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016.