Jedro

Ker je tožena stranka dala povod za tožbo, je dolžna povrniti pravdne stroške tožeči stranki na podlagi člena 154/I ZPP in zato ne pride v poštev uporaba 157. člena ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru sodbe na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 80.585,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2005 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Proti takšnemu sklepu se je iz pritožbenega razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. V pritožbi je navedla, da je sodišče svojo odločitev oprlo izključno na to, da toženec ni izrecno zanikal obstoja njunega medsebojnega sporazuma glede premoženja, na katerega se je sklicevala tožnica v tožbi. Toženec je poudaril, da je takoj po vložitvi tožbe že v odgovoru na tožbo edino in takoj pripoznal tožbeni zahtevek tožnice, pri tem pa ni navajal ničesar drugega, zato je povsem brezpredmetno in pravno neupoštevno sklicevanje sodišča na to, da toženec ni izrecno zanikal obstoja njunega medsebojnega sporazuma glede premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu s 154. členom ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdni ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, naložilo toženi stranki povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke. Kljub temu, da je bila v tej zadevi izdana sodba na podlagi pripoznave, sodišče ni odločilo o stroških postopka na podlagi 157. člena ZPP, ker je ugotovilo, da je toženec dal povod za tožbo. Navedeni člen namreč določa, da mora tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in sicer, da je tožena stranka dala povod za tožbo in ji zato posledično naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke. Sicer držijo pritožbene trditve, da je toženec takoj v odgovoru na tožbo pripoznal zahtevek tožeče stranke, vendar pa je pri odločanju o tem, ali naložiti povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke tožeči stranki v primeru sodbe na podlagi pripoznave, potrebno ugotoviti tudi drug pogoj, ki ga določa 157. člen ZPP in sicer da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V tej zadevi je bilo ugotovljeno ravno nasprotno, da je toženec s tem, ko je sam predhodno vložil tožbo zoper tožnico ob upoštevanju medsebojnega sporazuma pravdnih strank, da drug proti drugemu ne bosta uveljavljala zahtevkov, katerega pa toženec ni zanikal, dal povod za tožbo, ki je v obravnavani zadevi ključnega pomena. Zaradi tega ni mogoče uporabiti določila člena 157 ZPP, ampak 154. člen ZPP, kot je to pravilno storilo prvostopno sodišče in svojo odločitev tudi ustrezno argumentiralo.

Tako se pokaže pritožba za neutemeljeno, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

V skladu s I. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s I odstavkom 154. člena ZPP mora tožena stranka zaradi neuspešne pritožbe sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.