Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba toženca ne vsebuje v sporu majhne vrednosti dovoljenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče na nepojasnjene in nerazumljive pritožbene očitke pritožnika ne more odgovoriti in lahko glede njih zaključi le, da so neutemeljeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 186,66 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo zahtevku za plačilo 840,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.3.2020 dalje do plačila in (II.) odločilo, da mora tožena stranka (toženec) v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati tožeči stranki (tožniku) 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.8.2022 dalje do plačila in 393,99 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženec vložil pravočasno (laično) pritožbo1 z vsebino, ki je razvidna iz same vloge2 in se na tem mestu ne povzema.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in med drugim izpostavil, da se o pritožbi ne more izjasniti, ker ni razumljivo, kaj toženec z njo sploh uveljavlja. Izvršilni sklep je bil že razveljavljen in se je zadeva nadaljevala v predmetnem pravdnem postopku. Toženec ne podaja konkretnih pritožbenih razlogov zoper izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba toženca ne vsebuje zgoraj opredeljenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče na nepojasnjene in nerazumljive pritožbene očitke pritožnika ne more odgovoriti in lahko glede njih zaključi le, da so neutemeljeni. Nerazumljivi so pritožbeni očitki o kaznivem dejanju zlorabe izvršbe, o predlogu za stečaj, o varstvu lastninske pravice s sklicevanjem na Ustavo Republike Slovenije (URS) in Prvi protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnjih svoboščin, o 153. členu Stvarnopravnega zakonika, o 5. členu Zakona o davku na bilančno vsoto bank, o svobodni gospodarski pobudi (74. člen URS), o 223. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in o 347. členu Obligacijskega zakonika. V ta okvir spada tudi k pritožbi priložena odločba VSM I Ip 925/2019 z dne 17.1.2020, na katero se toženec sklicuje v smeri, da bi moralo sodišče naznaniti kaznivo dejanje zlorabe izvršbe (145. člen Zakona o kazenskem postopku).

7. Vseeno tožencu pojasnjuje, da je vtoževana terjatev tožniku prisojena s predmetno izpodbijano sodbo. To je v tem pravdnem postopku, ki se je nadaljeval po ugovoru toženca v izvršilnem postopku in po razveljavitvi sklepa o izvršbi. Predmetno v nadaljevanju pritožbe opiše sam toženec, pri čemer pa nerazumljivo vztraja, da je tožnica (nekako) zlorabila izvršilni postopek (op. storila kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika), da bi moralo sodišče tožbo zavreči (274. člen ZPP) in da razpravljajoča sodnica ni bila pristojna za odločanje na podlagi zakona.

8. Po ugotovitvi, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi (oziroma so le-ti nepojasnjeni, nerazumljivi in neutemeljeni) niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženec, ki pritožbenih stroškov ni priglasil, mora tožniku povrniti njegove stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožniku se prizna priglašenih 250 točk za odgovor na pritožbo, 5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22% DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 186,66 EUR. Tožniku se ne prizna priglašenih 50 točk za posvet s stranko in 100 točk za pregled listin, saj gre ne samo za neizkazane, ampak tudi nesamostojne stroške, ki so že vključeni v nagradi za odgovor na pritožbo.

1 Vložil je vlogo naslovljeno kot „Ugovor po izteku roka iz razloga nezakonitosti sklepa o izvršbi v korist upnika, ki nima lastninske pravice na predmetu izvršbe, ki jo preprečuje (56. člena ZIZ) in Zahteva za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti in za ustavitev vseh izvršb.“ Po pozivu sodišča prve stopnje se ni izjasnil, ali gre za pritožbo zoper omenjeno sodbo, in sodišče prve stopnje je vlogo nato obravnavalo kot pravočasno pritožbo zoper sodbo ter zadevo predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Celju. 2 Iz obširne, nejasne in večinoma nerazumljive vloge med drugim izhaja, da nasprotuje izdani sodbi sodišča prve stopnje ter pričakuje, da bo vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe in se bo izvršba ustavila ter se bodo razveljavila vsa opravljena izvršilna in pravdna dejanja.