Jedro

Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pritožuje dolžnica. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve procesnih določb in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni mogoče imeti iste osebe na strani upnika in na strani dolžnika. Prvostopno sodišče bi moralo pooblaščenko pozvati, da predlog popravi v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), če ga ne bi popravila, pa predlog zavreči. Prvostopno sodišče pa se je spustilo v vsebinsko razpravo in sprejelo stališče, da glede na dejstvo, da se izpraznitev in izselitev nepremičnine zahteva na podlagi v stečajnem postopku izdanega sklepa o prodaji, ni potrebno zahtevati izvršbe. Takšno prvostopno stališče je po mnenju pritožnice napačno, s čimer naj bi sodišče zagrešilo bistveno kršitev procesnih določb ter zmotno uporabilo materialno pravo. Po mnenju dolžnice mora na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, izdanega v postopku zaradi insolventnosti, ki je izvršilni naslov, upravitelj pred začetkom opravljanja izvršilnih dejanj namesto izvršitelja pridobiti sklep o izvršbi. Dolžnica predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo. Zavzelo je stališče, da že sam pravnomočni sklep o prodaji (stanovanja ali družinske stanovanjske hiše), ki ga izda stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja, po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti predstavlja podlago za opravo neposrednih dejanj izvršbe v zvezi z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine, ki jih v postopku osebnega stečaja opravi neposredno stečajni upravitelj in ne izvršitelj. Že pravnomočni sklep o prodaji ima tako po stališču sodišča prve stopnje značaj sklepa o izvršbi, zaradi česar je sodišče („ponovni“) predlog za izvršbo na podlagi sklepa o prodaji, izdanega v stečajnem postopku, z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5. Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep. V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe, ki v razmerju do dolžnice sploh še ni kontradiktoren postopek, sprejeta prvostopna odločitev o zavrženju predloga za izvršbo pomeni, da izvršba zoper dolžnico iz razloga neizpolnjenosti procesnih predpostavk za dopustnost izvršbe ni bila dovoljena in se posledično zoper njo ne bo vodila. Ker gre za dolžnico ugodno odločitev, dolžnica nima pravnega interesa za njeno pritožbeno izpodbijanje.

6. Vse navedeno je v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena in 1. točko 365. člena istega zakona v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrženje nedovoljene pritožbe dolžnice.