Jedro

Račun, ki ne izvira iz poslovnega razmerja med strankama (račun v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti) ni verodostojna listina.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo in izvršba ustavi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - računa št. 99-160-3 z dne 7.6.1999 in naložilo dolžniku, da plača glavnico v znesku 21.396,00 SIT s pripadki in izvršilnimi stroški ter dovolilo izvršbo zaradi prisilne izterjave navedenih zneskov z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnin.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor. V njem navaja razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju terjatve iz računa, ki ga je kot verodostojno listino predložil upnik, in ki se nanaša na preizkus alkoholiziranosti in alkoholometrično preiskavo, ni dolžan plačati.

Prvo sodišče je dolžnikov ugovor ocenilo kot neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ) in ga v skladu z določbo 5. odst. 62. čl. ZIZ odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Upnik je na dolžnikov ugovor, ki mu ga je prvo sodišče poslalo le v vednost, odgovoril. Ugovor je utemeljen.

Po določbi 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, ki so v tem odstavku opredeljene, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob slednjem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da račun št. 99-160-3, ki ga je kot verodostojno listino predložil upnik, ni verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Obstoj verodostojne listine kot izvršilnega naslova v smislu 1. odst. 23. čl. ZIZ je predpostavka materialnega prava, ker njen neobstoj pomeni, da zahtevku ni mogoče ugoditi. Po določbi 2. odst. 23. čl. ZIZ je verodostojna listina tudi faktura. Pojem "faktura" je pravni standard. ZIZ tega pojma ne določa, saj je ta pojem ekonomski in ne pravni. Uveljavljana je razlaga, po kateri je faktura račun, ki ga upnik izstavi dolžniku za izročeno blago ali opravljeno storitev, pri čemer se izda na temelju pogodbe in v skladu s pogodbo. Račun kot verodostojna listina se tedaj izda v nekem naročniškem oziroma poslovnem razmerju. Iz samega citiranega računa, ki ga je izdal upnik, izhaja, da ni izdan na podlagi nekega poslovnega razmerja, pač pa na podlagi 120. čl. ZVCP. Navedeno določilo pooblašča policista, da lahko zaradi ugotovitve ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če udeleženec v prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pregled, na katerega voznika s službenim vozilom odpelje policist, ki je strokovni pregled odredil. Navedeni člen tudi določa, da stroške preizkusa oziroma stroške prevoza udeleženca v cestnem prometu do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroške pregleda plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot to dovoljuje zakon. Gre torej za ukrep, ki ga na podlagi pooblastila v zakonu lahko odredi policist in za plačilo stroškov izvedbe ukrepa, ne pa za storitev iz nekega poslovnega razmerja, za katero bi se lahko izstavljali računi (v smislu 23. čl. ZIZ). Predlogu predložena listina torej ne predstavlja fakture v smislu 23. čl. ZIZ in torej ni verodostojna listina, na podlagi katere bi se lahko predlagala in dovolila izvršba.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje ugovoru dolžnika ugodila in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Upnik, ki mu je sodišče prve stopnje poslalo dolžnikov ugovor le v vednost in je na pritožbo odgovoril, mora zaradi povedanega tudi sam trpeti svoje stroške odgovora na ugovor,