Jedro

Druga toženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s tem izpodbija, saj manjkata njena 2. in 3. stran. Predloženi izvod te sodbe tako sploh ne vsebuje njenega izreka, temveč le uvod in (ožjo) obrazložitev, zato je predlog druge toženke nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Druga toženka je na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1431/2015 z dne 10. 5. 2016, v zvezi z vmesno in delno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 42/2013 z dne 5. 11. 2015. 2. Predlog ni popoln.

3. Vložitev predloga za dopustitev revizije pomeni že del postopka z izrednim pravnim sredstvom, konkretno revizijo,1 s katero se izpodbija pravnomočna sodba sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče druge stopnje lahko o pritožbi (pritožbah) in o usodi izpodbijane sodbe (sodišča prve stopnje) odloči na različne načine in zaradi tega z različnimi oblikami odločb (primerjaj prvi odstavek 351. člena ZPP in 357. člen istega zakona). Za odločbe pritožbenega sodišča veljajo vse splošne določbe postopka o formalnih sestavinah sodnih odločb (323. in 324. člen ZPP).2 V skladu s prvim odstavkom 324. člena ZPP mora pisna sodba vsebovati uvod, izrek in obrazložitev (ter pravni pouk o pritožbi). Posebej je treba poudariti, da pravnomočen postane (zgolj) izrek sodne odločbe, ne pa tudi ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih in stališča sodišča o pravnih vprašanjih, ki so v obrazložitvi sodbe.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka predlogu za dopustitev revizije izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje priložiti. Gre za formalni pogoj, ki ga mora izpolniti stranka sama, sodišče pa glede na 383. člen ZPP v zvezi s 336. členom istega zakona pomanjkljivosti vloge ne more odpraviti niti s pozivom stranki, da vlogo popravi ali dopolni, niti samo. Druga toženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s tem izpodbija, saj manjkata njena 2. in 3. stran. Predloženi izvod te sodbe tako sploh ne vsebuje njenega izreka, temveč le uvod in (ožjo) obrazložitev, zato je predlog druge toženke nepopoln.3

5. Vrhovno sodišče je nepopoln predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

1 Primerjaj 1. podpoglavje šestindvajsetega poglavja ZPP. 2 Ker je sojenje na pritožbeni stopnji drugačno kot na prvi stopnji (sodišče druge stopnje neposredno odloča o pritožbi, o tožbenem zahtevku pa šele posredno), je treba te določbe uporabljati prilagojeno. 3 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS II DoR 165/2009 z dne 16. 12. 2009, II DoR 257/2010 z dne 29. 7. 2010, II DoR 357/2011 z dne 15. 9. 2011, II DoR 492/2011 z dne 16. 2. 2012 in druge.