Jedro

Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla. Tožena stranka je namreč trdila še, da je pokojni arhitekt M. K. imel tudi "idejo", kako naj bi večnamenski objekt izgledal. V prid dokazovanja tega dejstva je tožena stranka predlagala zaslišanje prič.

Iz pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije (v nadaljevanju Pogodba; v prilogi A 3) izhaja, da je predmet obveznosti tožeče stranke (med drugim) izdelati idejni projekt, ki obsega (med drugim) arhitekturno rešitev. In ker so arhitekturna dela lahko avtorska dela (9. tč. 2. odst. 5.čl. ZASP), bi bile zgoraj povzete trditve obrambe po prepričanju pritožbenega sodišča lahko pravno pomembne. Ustvarjanje (avtorskih del) je namreč osebne, individualne narave, zato je vezano na osebne lastnosti in sposobnosti avtorja (M. Trampuž v Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, L. 1997, stran 218). Ob tem je treba dodati, da je avtor po našem avtorskem pravu (lahko le) fizična oseba (10. čl. ZASP) in da avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve (14. čl. ZASP). Teh dveh izhodišč, ki po oceni pritožbenega sodišča lahko odločilno vplivata na naravo spornega pogodbenega razmerja, ne spreminja odgovor na vprašanje, na kakšni pravni podlagi bi tožeča stranka pridobila materialne avtorske pravice na izdelani projektni dokumentaciji od pokojnega arhitekta M. K., ki naj bi bil potrditvah tožene stranke avtor. Avtorske pravice po našem avtorskem pravu ne nastanejo neposredno celo delodajalcu, če avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (arg. 101. čl. ZASP).

Po 334. čl. OZ s smrtjo preneha obveznost, če je ta obveznost nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti katere izmed pogodbenih strank. Skladno prenehanju obveznosti je prenehanje pravic, ki so s to obveznostjo povezane. Vendar v konkretnem primeru ne gre za smrt pogodbene stranke, temveč gre za smrt osebe, ki naj bi potrditvah tožene stranke izpolnila bistveni del pogodbene obveznosti tožeče stranke, tožeča stranka pa naj bi bila kot sopogodbenica izbrana prav zato. Zato je morda bližja presoja obravnavane situacije po 116. čl. OZ, ki ureja naknadno nemožnost izpolnitve pri dvostransko obveznih pogodbah. Če bi se namreč izkazale za resnične trditve tožene stranke, da je sporno Pogodbo sklenila samo zato, ker je bil v njej kot odgovorni projektant določen pokojni arhitekt M. K., bistveni del projektne naloge pa je bila stvaritev s področja arhitekture omenjenega arhitekta, tožeča stranka ne more izpolniti svoje obveznosti zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja (smrt arhitekta). V tem kontekstu bi kazalo presojati tudi trditve tožeče stranke, da je tožena stranka enostransko odstopila od pogodbe (trditve tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2005, l. št. 18), in trditve tožene stranke, da so bile predložene tlorisne zasnove neuporabne, ker so bile izdelane v nasprotju s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za projektiranje stanovanjskih objektov (prim. 2. odst. 116. čl. OZ).

Iz doslej razloženega sledi, da je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem razveljavitveni razlog iz 355. čl. ZPP. V nadaljevanju postopka bo treba izčrpati dokazne predloge tožene stranke in ugotoviti, ali so resnične trditve tožene stranke, da je bila sporna Pogodba sklenjena glede na osebne lastnosti in sposobnosti pokojnega arhitekta M. K.. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so te trditve resnične, zahtevek iz naslova avansa ne bo mogel biti utemeljen. Če pa bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so trditve tožene stranke resnične, da pa je zaradi smrti nastopila le delna nemožnost izpolnitve, ker je tožeča stranka (in zanjo pokojni arhitekt M. K.) pogodbo delno že izpolnila, bo moralo ugotoviti, ali so resnične trditve tožene stranke, da zatrjevana delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam (2. odst. 116. člena OZ). S tem v zvezi pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožeča stranka trdila, da je bil "avans" dogovorjen kot plačilo za že izvršena dela na spornem projektu, torej za dela, ki naj bi bila opravljena pred sklenitvijo sporne Pogodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.